S pridruženimi srčno-žilnimi boleznimi je pogosto eden izmed glavnih vzrokov za prezgodnjo smrt. Kaj lahko pravočasno storimo sami in kako nam lahko pomaga zdravnik, da se bolezni izognemo ali jo upočasnimo, z prim. mag. Rajkom Vajdom, družinskim zdravnikom in direktorjem ZD Medvode.
Včasih najbolj očitne stvari najlažje spregledamo in KLB je ena izmed tako lahko spregledanih bolezni. Ljudje s KLB stopnje 1 in 2, kot jo klasificirajo zdravniki, navadno nimajo nobenih težav. Zdravniki jo bodo odkrili le, če bodo opravili presejalni test, to je test krvi in urina. Pri tem testu ugotavljajo vrednost tako imenovane glomerulne filtracije (to pomeni sposobnost ledvice za filtracijo nečistoč, na izvidu okrajšava oGF), pojasnjuje dr. Vajd. Če boste na svojem izvidu ob okrajšavi oGF videli številke med 60 in 90, in hkrati prisotne nepravilnosti v urinu, imate KLB prve ali druge stopnje. Zdravnik bo nato pri vas preveril še prisotnost beljakovin v urinu (proteinurijo) in vrednost kreatinina, kar že lahko pokaže na okvaro oziroma poškodbo ledvic. Če so številke oGF nižje, je bolezen že napredovala, to pomeni, da so ledvice že poškodovane. Ko je vrednost oGF 30, ko so ledvice že zelo prizadete, človek šele čuti prve simptome zaradi nezadostnega izločanja nečistoč iz telesa. Navadno nastanejo edemi, porušita se kislinsko-bazno ravnovesje in ravnovesje elektrolitov (preveč kalija, premalo natrija …), pojavi se patološka krvna slika, zmanjša se tvorba vitamina D.
Ledvice in srce so eno, ne vsak zase
Vzroki za KLB so lahko različni. Pogosto je vzrok razvita sladkorna bolezen tipa 2, kjer je raven sladkorja v krvi povišana. Pogosto se pojavi pri ljudeh s srčno-žilnimi boleznimi, s kroničnim povišanim tlakom v arterijah, še poslabšajo pa jo nezdrave razvade, ki navadno te bolezni spremljajo: kajenje, debelost, telesna neaktivnost, pa tudi različne druge bolezni. KLB pomeni propad večjega števila ledvičnih celic, nefronov, kar povzroči brazgotinjenje v ledvicah in poškodbo žil v ledvicah. Zaradi tega je filtracija nečistoč skozi ledvice zelo otežena, njihova funkcija pa na strmi poti navzdol.
»Razlog, da je kronična ledvična bolezentako zapostavljena in toliko bolj spregledana kot srčno-žilne bolezni, ateroskleroza, arterijska hipertenzija in sladkorna bolezen, je verjetno povezan tudi z boljšo ozaveščenostjo ljudi o srčno-žilnih boleznih in precej nizko o boleznih ledvic,« meni dr. Vajd.
Veliko pa k temu pripomoreta dolgotrajna asimptomatska bolezen in pojav prvih simptomov šele v poznih stopnjah KLB. Tudi naraščajoča incidenca srčno-žilnih bolezni je zelo resen razlog: če je srce črpalka, ledvice pa so filter našega telesa, vemo, da je njihovo delovanje neločljivo povezano. Če odpoveduje eden, odpoveduje tudi drugi.
Bolj dosledno pregledovati stanje ledvic
»V Evropi se 80 odstotkov ljudi v zgodnjem stadiju KLB in 30 odstotkov v poznem stadiju ne zaveda resnosti svoje bolezni. Zato je večina razvitega sveta že ali pa še bo pripravila presejalne programe za odkrivanje KLB ljudi z višjim tveganjem, tistih, ki imajo arterijsko hipertenzijo in sladkorno bolezen tipa 2,« je povedal dr. Vajd.
Konec leta 2021 se je sešla skupina zdravnikov iz štirih balkanskih držav ‒ med njimi sta bila tudi slovenski družinski zdravnik prim. mag. Rajko Vajd in nefrolog doc. dr. Andrej Škoberne ‒, da bi ocenili razmere na področju te bolezni v regiji ter svoje kolege pozvali k akciji za pravočasno diagnosticiranje in spremljanje KLB. Ugotovili so, da so epidemiološki podatki presejanja povsod pomanjkljivi, da je stopnja umrljivosti zaradi zapletov KLB zelo visoka (v Sloveniji zaradi tega umre 30 odstotkov bolnikov, drugje še več, 45 odstotkov), stopnja ozaveščenosti med ljudmi nizka, diagnostika KLB pa povsem v rokah zelo obremenjene primarne zdravstvene ravni. Ugotovili pa so tudi, da je Slovenija med redkimi državami, ki v popolnosti krije sodobne farmakološke oblike zdravljenja KLB z zaviralci SGLT-2.
»Na testiranje za KLB je treba pomisliti pri bolnikih s prisotnimi kroničnimi boleznimi, to so srčno-žilne bolezni,, hipertenzija, sladkorna bolezen tipa 2, družinska anamneza,kjer je tveganje za razvoj KLB večje. Presejamo po algoritmu, najprej torej ocenimo glomerulno filtracijo in če imamo možnost kvantitativne ocene proteinurije in kreatinina, lahko že zelo dobro in hitro ‒ ponekod tudi z vgrajenimi programskimi rešitvami - opredelimo stopnjo KLB in nadaljnje ukrepanje,« pravi družinski zdravnik Rajko Vajd.
Kaj lahko storimo sami?
Pravzaprav kar veliko. Zdravljenje KLB vseh stopenj je pri nefarmakoloških ukrepih večinoma enako kot pri srčno-žilnih boleznih: treba je zmanjšati vnos beljakovin in omejiti uporabo soli v prehrani, hkrati pa se lotiti ukrepov za bolj zdrav življenjski slog. Ni lahke poti: shujšati v primeru čezmerne telesne teže, nehati kaditi, se kar največ gibati, hitro sprejeti vse ukrepe, če imamo povišan sladkor in maščobe ... Za farmakološko zdravljenje prav tako obstajajo možnosti, novost v zadnjih letih pri zdravljenju KLB in zaščiti ledvic pa je sodobno zdravljenje z zaviralcem SGLT-2, ki prek mehanizma delovanja učinkovito pripomore k zaščiti nefronov in ga lahko ob izpolnjenih pogojih za indikacijo uvede tudi družinski zdravnik.
