Statistika kaže, da sta v evropskih državah čezmerna telesna masa in debelost pri odraslih odgovorni za približno štiri petine primerov sladkorne bolezni tipa 2, dobro tretjino primerov ishemične bolezni srca in več kot polovico primerov hipertenzivnih bolezni. O vplivu debelosti na srčno-žilne bolezni smo se pogovarjali s prof. dr. Zlatkom Frasom, specialistom interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine v UKC Ljubljana in predsednikom Združenja kardiologov Slovenije.
Masa, obseg pasu in ITM
Pretirano kopičenje maščobe v telesu je glavna značilnost debelosti, ki ogroža naše zdravje. V osnovi ločimo dve obliki debelosti: centralno in periferno. Pri centralnem tipu debelosti (tudi debelost v obliki jabolka), kjer se maščevje kopiči centralno okrog pasu, je tveganje za nastanek kroničnih bolezni precej večje kot pri hruškastem tipu debelosti, kjer je maščevje razporejeno po telesu bolj periferno, denimo na bokih.
»Pri osebah s sladkorno boleznijo je pogosto prisotna tako imenovana trebušna debelost, pri kateri se maščevje nabira predvsem na sprednji strani trebuha. Obseg pasu, ki govori o trebušni zamaščenosti, je pri srčno-žilnih boleznih in sladkorni bolezni morda še pomembnejši kot kilogrami,« o najpogostejšem tipu debelosti pri osebah s sladkorno boleznijo pojasni prof. dr. Zlatko Fras.
»Pomemben je tudi indeks telesne mase (ITM), ki ga je mogoče natančno izračunati. Pri obsegu pasu je stroga merila postavila Mednarodna zveza za sladkorno bolezen (International Diabetes Federation – IDF). Po njih je obseg pasu pri moških nad 94 centimetrov že zvišan, pri ženskah to velja za obseg pasu, ki je večji od 80 centimetrov. Pri nas smo predvsem bolj pozorni, če ima moški obseg pasu nad 102 centimetra oziroma nad 88 centimetrov pri ženskah.« Da se izmeri obseg pasu, je treba meritev opraviti v višini popka. In zakaj je ta meritev tako pomembna? »Številke pomenijo, da se tam nabira maščevje,« pojasnjuje specialist interne medicine in kardiologije. »Maščobne celice v trebušnem maščevju pa izločajo številne metabolite, presnovke, ki škodljivo vplivajo na žilno steno in pospešujejo nastanek ateroskleroze.«
Inzulin vpliva na metabolizem lipidov
Pod aterosklerozo sodijo različne bolezni, ki jih povzroča kopičenje maščobnih oblog v žilah. Številni ljudje ne občutijo nobenih simptomov, dokler se maščobna obloga v žilah ne odtrga, nastane strdek, ki zamaši žilo, kar lahko privede do srčnega infarkta ali možganske kapi.
»Kardiologe najbolj skrbi pet predilekcijskih mest, to so koronarne arterije, arterije v spodnjih okončinah, arterije v možganih, ledvicah in aorta. Tu se lahko zgodijo usodni zapleti, kot so nenadna srčna smrt, srčni infarkt, možganska kap, anevrizma aorte, gangrena noge in podobno.«
Še posebej pozorno spremljajo vse osebe, ki imajo tudi sladkorno bolezen.
»Če ima nekdo sladkorno bolezen, je od dva- do petkrat bolj ogrožen, da bo doživel srčni infarkt, kot preostala populacija. Ljudje bi se morali bolj zavedati nevarnosti, ki jo prinaša povečan obseg pasu,« je jasen prof. dr. Fras. Da bi se temu izognili, je najbolje preprečevati debelost ali jo vsaj nadzorovati, da bi upočasnili nastanek sladkorne bolezni tipa 2 in pojavljanje zapletov, med njimi aterosklerozo.
»Če zmanjšujemo število presnovkov iz maščobnega tkiva, ki negativno vplivajo na žilno steno, tudi bolezen počasneje napreduje in oseba je manj nagnjena k zapletom. Ne pozabimo, da se ob taki obliki debelosti pojavlja tudi odpornost proti inzulinu.«
Pri sladkorni bolezni tipa 2 ne gre za pomanjkanje inzulina, ampak za odpor proti njegovemu delovanju. Inzulina je lahko celo preveč.
»Ko bolezen nastaja, so tkiva proti njemu odporna, ker je teh maščobnih celic tako veliko. Odpornost proti inzulinu ima posledice tudi za metabolizem samih lipidov, torej holesterola, triglicerida in pri teh ljudeh je navadno zvišan LDL, zelo škodljiv holesterol, znižan HDL, ki je zaščitni holesterol, in zvišani trigliceridi. To je stanje tako imenovane lipidne triade, temu rečemo tudi aterogena dislipidemija.« Ta motnja maščob v krvi, dodaja specialist interne medicine in kardiologije, je značilna prav za osebe s sladkorno boleznijo tipa 2 in povzroča aterosklerozo.
Česar ne porabimo z aktivnostjo, gre v maščevje
Pomemben ukrep pri zdravljenju sladkorne bolezni tipa 2 je torej zmanjšanje obsega pasu.
»Maščobe v krvi urejamo različno. Primarna obravnava je sprememba življenjskega sloga, na eni strani s prehrano, na drugi s telesno dejavnostjo, ki je mogoče v tem primeru celo bolj primerna, ker je to edina znana metoda za zmanjševanje odpornosti proti inzulinu.«
Ob tem prof. dr. Fras dodaja, da je treba zmanjšati vnos kalorij, pa tudi nasičenih maščobnih kislin, in povečati vnos rastlinske hrane.
»Omejiti je treba enostavne ogljikove hidrate, ker neposredno povečujejo količino maščevja. Saj to, česar s telesno dejavnostjo ne porabimo, gre v maščevje. In to je temelj vsake obravnave prevelikega obsega pasu.«
Zelo pomembno je torej spremeniti življenjski slog in postopoma izgubljati čezmerno telesno težo. Tudi prof. dr. Fras med svojimi bolniki opaža veliko debelosti.
»Če bi uporabili stroga merila, torej 94 centimetrov za moške in 80 centimetrov za ženske, potem je takih več kot polovica bolnikov. Če gledamo manj stroga merila, jih je med 30 in 40 odstotki.«
Specialist interne medicine in kardiologije zato spodbuja preventivo, v katero sta vključeni zdrava prehrana in redna telesna dejavnost. Tega bi si želel še več na državni ravni, prav tako ozaveščanja o posledicah debelosti.
»Če srčno-žilne bolezni nastanejo zaradi debelosti, je treba takoj začeti obravnavo, v to je vključeno tudi zmanjšanje obsega pasu. Tako je več možnosti, da upočasniš napredovanje bolezni ali da do manifestne bolezni ne bo niti prišlo.«
Dodaja, da bi morali o bolj zdravem življenjskem slogu in posledicah čezmerne telesne teže poučevati že v osnovnih šolah, pa tudi omejiti oglaševanje nezdrave prehrane.
Kardiodiabetologija za hitrejšo diagnostiko
Ker pri osebah s prediabetesom (ko je raven sladkorja v krvi višja od normalne, a ne dovolj visoka, da bi postavili diagnozo sladkorne bolezni) ali sladkorno boleznijo vse pogosteje odkrijejo srčno-žilno bolezen, bodisi simptomatsko bodisi asimptomatsko, morajo ti na nadaljnje preiskave in obravnavo.
»V takih primerih se odločamo tudi za farmakološko zdravljenje, v prvi vrsti so to zdravila za urejanje sladkorja. Sočasno moramo urejati tudi maščobe in krvni tlak.«
Med bolniki je pogost tudi metabolični sindrom, to je splet fizioloških, biokemijskih, kliničnih in presnovnih dejavnikov, ki povečujejo tveganje za nastanek ateroskleroze in sladkorne bolezni tipa 2.
»Tudi osebe z metaboličnim sindromom imajo povečan obseg pasu, aterogeno dislipidemijo, zvišan krvni tlak in moteno presnovo glukoze.«
Njihova obravnava je podobna obravnavi sladkornih bolnikov. Nove raziskave, odkritja in novosti pri obravnavi tako spodbujajo tesnejše sodelovanje med kardiologi in diabetologi.
»Vzpostavljamo celo novo hibridno vejo kardiodiabetologijo, ki bo pomagala, da bomo bolezni prej odkrili in jih hitreje začeli zdraviti.«
Tako bo oseba s sladkorno boleznijo, ki bo prišla k diabetologu, strokovnjaka že motivirala, da išče morebitne srčno-žilne bolezni. In obrnjeno, kadar pride bolnik h kardiologu, bo ta preveril morebitno prisotnost sladkorne bolezni in začetke vseh možnih zapletov, tudi mikrovaskularnih.
