Kakšen je dolgoročni načrt občine za lovljenje ravnotežja med ohranjanjem dreves, ustvarjanjem novih zelenih površin in gradbenimi projekti? Ali drevesa padajo "zlahka" in se zelene površine "asfaltirajo", kadar so na poti novim gradnjam? Ali se v teh primerih iščejo alternativne možnosti ohranjanja obstoječih zelenih površin in v katerih primerih se drevesa in zelene površine vključijo v načrtovane gradbene projekte?
V Mestni občini Maribor je že leta skrb za ustvarjanje zelenih površin in ohranjanje dreves ključna zaveza prostorskega načrtovanja. Vse od strokovno nagrajene Urbanistične zasnove mesta Maribor, ki predstavlja osnovo strateškega dela osnutka Občinskega prostorskega načrta (OPN), sledi prostorski razvoj MOM načelom trajnostnega in uravnoteženega razvoja. Prednostno upošteva javni interes. Je transparenten, zagotavlja ustrezno sorazmerje med varstvom kakovosti prostora in razvojnimi potrebami, ohranja prepoznavne značilnosti prostora in zagotavlja prijazno bivalno okolje. Prav kakovostno in raznovrstno urejanje takšnih, s hrupom neobremenjenih zelenih površin mesta, ob vzpostavitvi zelenega obroča kot povezave z zunanjimi območji zelenega sistema, mesto identificira kot bolj zeleno.
Vrste zelenih površin
Osrednja zelena povezava Maribora je koridor reke Drave z obvodnimi ureditvami. Sledijo zelene povezave z enostavnimi ureditvami, notranji drevoredi ali širši linearni parki, ki ne potekajo ob pomembnejših cestah, pač pa v notranjosti stanovanjskih območij, ob vodotokih in podobno. Novi drevoredi se umeščajo ob vseh pomembnejših cestah, obstoječi drevoredi pa se ohranjajo in obnavljajo. Tudi ob cestah, ki imajo urejene ali načrtovane stranske zelenice v širini najmanj dveh metrov, je treba v okviru prostorskih možnosti urediti drevorede.
Usmeritve za oblikovanje zelenih javnih površin sledijo strokovnim izhodiščem, pri katerih z različnimi rešitvami oblikujemo zeleni sistem mesta, ki obsega zeleni obroč, mozaik parkovnih površin ter sistem zelenih linearnih povezav. Takšen sistem dopolnijo "zelena jedra" (četrtni parki). Te nove enote parkovnega sistema in manjše zelene ureditve se dopolnjujejo in zagotavljajo prisotnost funkcionalnih zelenih površin. Vzpostavljajo se tam, kjer ni ustrezne pokritosti s primerno strukturiranimi zelenimi površinami glede na število prebivalstva.
Prav tako na območju zelenega obroča ohranjamo obstoječe zelene površine. Na parkovnih površinah so prebivalcem zagotovljeni sprostitev, igra, sprehajanje in rekreacija. V novo načrtovanih parkih (Pekrski potok) pa zagotavljajo oblikovno prepoznavne zasnove. Tudi za površine za vrtičke se določijo po mestu razpršene trajne lokacije, kjer se upošteva tudi novo nastajajoča prostorska razporeditev prebivalstva v mestu. Zaradi poudarjene rekreacijske funkcije smo znotraj mesta Maribor kot parkovne gozdove opredelili Betnavski, Stražunski in Studenški gozd.
V OPN-ju obveza za več dreves v Mariboru
K "padanju" in zasaditvi dreves dodajamo obvezo iz OPN-ja, v katerem zahtevamo intenzivnejšo zasaditev gradbenih parcel, ki predpisuje, da je na gradbeni parceli potrebno proporcionalno zasaditi vsaj 20 dreves na hektar, na območjih z namensko rabo za turizem in na zelenih površinah pa je treba zasaditi vsaj 30 dreves na hektar. Na območju zelenega obroča pa je treba predpisano število zasajenih dreves povečati za 50 odstotkov. Če je gradbena parcela manjša od 500 m2, je treba zasaditi vsaj eno drevo. Vsa odprta parkirišča in druge zunanje parkirne površine z več kot štirimi parkirnimi mesti je treba ozeleniti. Na odprtih parkiriščih in preostalih odprtih parkirnih površinah je treba zagotoviti eno drevo na štiri parkirna mesta. Razporeditev dreves mora biti čim bolj enakomerna, da zagotavlja optimalno osenčenost.
Predpisano je tudi, da se morajo za zasaditev površin uporabljati drevesa s premerom približno 3 cm (obseg 18 cm), merjeno na višini enega metra. Kadar se površine ob drevesih tlakujejo, je treba zagotavljati ustrezno zračenje tal nad koreninskim sistemom ter dostopnost vode. To območje mora biti veliko najmanj 3 m2. V primeru izvedbe ravne strehe z velikostjo več kot 400 m2 je obvezna izvedba zelene strehe. Pravkar poteka prva zamenjava avtobusnih nadstrešnic, ki bodo imele poslej zeleno streho.
Z zapisanim Mestna občina Maribor smiselno odgovarja na mnoga postavljena vprašanja in izvaja kompleksne aktivnosti, ki jih namenja varovanju, načrtovanju in skrbi za zelene površine, s poudarkom na kakovosti zelenega okolja, čistosti zraka in prilagajanju podnebnim spremembam.
Po sprejetju Občinskega prostorskega načrta bo omogočeno izvajanje naših zavez in bomo z vso odgovornostjo in veseljem sledili predhodno zapisanemu.
