Kdor se je kdaj potikal po Pohorju in zašel v katero od tamkajšnjih koč na okrepčilo, skoraj ni mogel mimo okusne jušne specialitete iz gob, mesa, krompirja in ješprenja. Pohorski pisker preprosto sodi med tradicionalne štajerske dobrote, s katerimi se lahko obiskovalcem predstaviš, hkrati pa jim prijetno razdražiš brbončice. Tudi na mizi turistične kmetije z dolgoletno tradicijo Pri Kovačniku, kjer idilično podobo kmetije in vsega, kar na njej s pridnimi rokami pridelajo, ustvarjajo Šternovi.
Ni je čez tradicionalno kuhinjo
Barbara Štern, ki je z možem Danilom gonilna sila kmetije, dobro vpeti v delo na kmetiji pa so tudi že mladi, pozna vse tradicionalne dobrote Štajerske in jim je v kuhinji še kako zvesta. V ospredje poleg pohorskega piskra postavi meso iz tunjke z zaseko in čebulo, govejo juho z jetrnimi zvitki, štajersko kislo juho in mlado govedino iz domače reje ter seveda tisti ta pravi pohorski narezek.
Pohorski pisker, ki je zanimiv za vse ljudi, predvsem pa pohodnike, ki na Pohorju uživajo v svežem zraku in lepotah narave, je jed, v kateri lahko poljubno kombiniramo različne doma pridelane sestavine. Šternova nam zaupa, da jed vsebuje vsaj eno živilo iz vrste žitaric in eno živilo iz vrste stročnic, predvsem zaradi okusa. "Pisker lahko pripravimo iz več vrst mesa, lahko pa tudi brez njega. To je odločitev tistega, ki pisker pripravlja, in tudi tistih, ki ga bodo jedli. Če je v njem meso, je treba računati, da bomo za pripravo jedi potrebovali dobro uro in 45 minut, brez mesa je kuhano hitreje, po 45 minutah," pove Barbara Štern.
Gozdni sadeži v pohorskem piskru
In katere sestavine so dovoljene v pohorskem piskru? Šternova jih našteje kar nekaj: "Med mesom lahko izberemo govedino, Pohorje beef, od divjačine srno ali jelena, od prekajene svinjine rebra in slanino ter jagnjetino. Pri zelenjavi pridejo v poštev rumeno korenje, koleraba, peteršilj, zelje, česen, krompir, por, čebula. Med žitaricami je priporočljivo izbrati proso, ječmen, rž, oves, pšenico, predvsem piro in pri stročnicah stročji in luščen fižol ter bob. Gozdni sadeži, ki so prav tako nepogrešljivi v pohorskem piskru, so jurčki, lisičke in brusnice. Med tekočino, s katero zalivamo druge sestavine, uporabimo navadno vodo in domači jabolčnik. Prav tako izboljšajo okus kisla smetana in nepogrešljive začimbe, predvsem sol, poper, kumina, lovor in majaron."
V lončeni posodi še posebno tekne
Ko je jed skuhana, pa ni vseeno, kako in v čem jo postrežemo gostom. Glede na to, da je to tradicionalna jed, bo pika na i k celostni podobi lončena skleda, pravi Šternova. Bolj je stara, boljše se bo jed v njej izrazila. A če že lahko izbiramo, je najprimernejša po besedah sogovornice zeleno obarvana lončevina, ki simbolizira zelene gozdove Pohorja. "Pomembno je, da si gostje iz nje postrežejo sami. Keramične oziroma porcelanaste krožnike naj nadomestijo lončene skodelice, podobne latvicam, ali plehnati krožniki, ki so bili v preteklosti sestavni del kuhinjskega posodja. Z načinom postrežbe pričaramo pridih preteklosti in domačnosti, če pa gostom za darilce podarimo še leseno žlico, bomo povsem običajno kosilo spremenili v nepozabno kulinarično doživetje," sklene Barbara Štern.
Od potice do ta prave pohorske gibanice
Pri Šternovih pa gostom ne postrežejo samo s pohorskim piskrom, temveč tudi drugimi tradicionalnimi dobrotami. Šternovi so daleč naokoli znani po domači šunki, holcarski južni, sestavljeni iz domačih mesnih dobrot, med katerimi ne sme manjkati tista ta prava, ena in edina, pohorska bunka, bučnega namaza in slastnih sirov. In ker brez sladkega pač ne gre, kot pravi Barbara Štern, tudi pri njih v družini ne, saj so vsi od najmlajšega do najstarejšega zelo sladkosnedi, gostom radi postrežejo z različnimi doma narejenimi poticami, keksi ... "Tista ta prava hišna specialiteta pa je pohorska gibanica, ki je tako božansko dobra, da bi jo še angelčki jedli," pravijo Šternovi, z njimi pa se strinjajo prav vsi, ki jih obiščejo.