Ko je med epidemijo umrl sorodnik, smo sprva menili, da je kriv covid-19. Šele po pogovoru z zdravnikom smo izvedeli, da njegovo srce ni več zmoglo. Sorodnik je imel namreč že napredovalo srčno popuščanje in neurejeno sladkorno bolezen tipa 2.
Zanimalo nas je, kako je to povezano, zato smo poizvedovali dalje. Izvedeli smo, da so bolezni srca in žilja kljub napredku znanosti še vedno eden izmed glavnih razlogov smrti pri sladkorni bolezni tipa 2. Velja tudi, da je diabetes pomemben dejavnik tveganja za razvoj z aterosklerozo povezanih srčno-žilnih zapletov, med njimi srčnega popuščanja. Osebe s sladkorno boleznijo so tako kar od dva- do štirikrat bolj dovzetnejše za razvoj srčno-žilne bolezni. Ameriški znanstveniki raziskovalnega centra FOE The Diabetes Research Center iz Iowe so ugotovili, da pri teh osebah obstaja tudi večje tveganje za pojav srčnega popuščanja, ki je pri moških dvakrat višje, pri ženskah pa kar petkrat višje.
Ko srce ne zmore
Srčno popuščanje ne vpliva le na kakovost življenja bolnika. Če ni zdravljeno, vodi do hudih zapletov, odpovedi srca, tudi smrtnost je še vedno zelo visoka.
»Srčno popuščanje je bolezensko stanje, pri katerem okvarjeno srce ne zmore črpati dovolj krvi, da bi zadovoljilo potrebe preostalih organov in tkiv,« pojasnjuje prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik Oddelka za kardiologijo v UKC Ljubljana.
Ker se srce ne krči dovolj, so prizadeti tudi organi, od ledvic, jeter pa vse do skeletnih mišic. Napredovanje bolezni lahko upočasnimo z zgodnjo diagnozo, uvedbo najprimernejše terapije in spremembo življenjskega sloga. Ocenjuje se, da se bo zaradi staranja populacije in naraščajoče komorbidnosti število bolnikov do leta 2040 še podvojilo. Za večje ozaveščanje javnosti o bolezni je Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije v okviru meseca srčnega popuščanja (traja še do 3. junija) pripravilo številna predavanja in merjenja. Na enem izmed predavanj je prof. dr. Vrtovec opozoril, da »je to edina bolezen srca in ožilja, katere pogostnost narašča«. Bolezen je prisotna približno med dvema in petimi odstotki populacije, celo deset odstotkov pri starosti nad 65 let.
Kako do zgodnje diagnoze
Pomembni simptomi srčnega popuščanja so težko dihanje ob telesnih naporih, težko dihanje v ležečem položaju, utrujenost, zmanjšana telesna zmogljivost, otekanje nog in trebuha, tudi kašelj in napadi težkega dihanja v nočnem času. Če se simptomi pojavljajo v mirovanju, je večja verjetnost, da gre za napredovalo obliko, pri kateri v skoraj polovici primerov smrt nastopi v letu dni. Ker so podobne težave lahko prisotne tudi pri drugih boleznih, je diagnoza pogosto prepozna. Zaradi razmeroma slabe dostopnosti ultrazvočne preiskave srca nam pri zgodnji postavitvi diagnoze lahko pomaga meritev NT-proBNP.
»To je molekula natriuretičnega hormona, ki se izloča ob povečani obremenitvi srčne mišice,« pojasnjuje prof. dr. Vrtovec. »Če je njegova vrednost v krvi povišana, nam to nakazuje slabše raztezanje srca in večjo verjetnost srčnega popuščanja. Poleg postavitve diagnoze nam meritev NT-proBNP pomaga opredeliti stopnjo srčnega popuščanja. Če je malo povišan, to pomeni od 500 do tisoč, gre za začetno stopnjo bolezni, če pa je številka nad dva tisoč, gre že za napredovalo srčno popuščanje in na podlagi tega lahko ocenimo prognozo bolezni.« V bolnišnicah se te meritve opravljajo precej redno, dodaja kardiolog, na ravni ambulant pa ne. »Pomembno je, da se srčno popuščanje čim prej odkrije in začne zdraviti, zato se vsi trudimo, da bi meritev NT-proBNP uvedli na čim širši ravni.«
K osnovni diagnostiki srčnega popuščanja poleg laboratorijske preiskave (meritev NT-proBNP) sodita še skoraj vedno dostopni EKG in rentgenska slika prsnega koša, kar pokaže verjetnost za srčno popuščanje. Najpomembnejša preiskava je še vedno ultrazvok srca, ki potrdi ali ovrže sum na srčno popuščanje, s preiskavo ocenimo stopnjo prizadetosti delovanja srčne funkcije, pomaga tudi pri ugotavljanju vzroka srčnega popuščanja.
»A če imamo že rezultate NT-proBNP in bolnik še čaka na UZ srca, ga lahko že začnemo zdraviti,« dodaja kardiolog, »in tako ustavimo napredovanje bolezni.« Zaradi poznega prepoznavanja bolezni ima srčno popuščanje namreč skoraj slabšo prognozo kot večina onkoloških bolezni, tudi ozaveščenost je veliko slabša. »To je epidemija v razmahu. Celo med pandemijo je bilo srčno popuščanje večja epidemija kot covid-19,« opozarja predstojnik Oddelka za kardiologijo. »Zapleti pri srčnem popuščanju na letni ravni zahtevajo približno šest tisoč hospitalizacij.« Veliko manj pa je hospitalizacij, če bolezen odkrijemo v zgodnji fazi in če z zdravljenjem ohranjamo kakovost življenja obolelih. »Predvsem so učinki zdravil, če jih začnemo uporabljati v času, ko srce še ni zelo poškodovano, veliko boljši,« poudarja prof. dr. Vrtovec.
Nova zdravila, novo upanje
V zadnjih dveh letih je zdravljenje srčnega popuščanja doživelo veliko sprememb in danes imajo bolniki na voljo tri nove skupine zdravil, ki dokazano dajejo veliko boljše izhode zdravljenja.
»Osnova zdravljenja srčnega popuščanja je terapija štirih stebrov. Kombinacijo štirih zdravil bi moral prejemati vsak bolnik s to diagnozo, ki je dokazano učinkovita, saj je manj hospitalizacij, manjša je umrljivost,« je jasen prof. dr. Vrtovec.
Zdaj lahko zdravijo celo bolnike s srčnim popuščanjem in ohranjenim iztisnim deležem levega prekata, pri katerih so bile do zdaj možnosti zdravljenja zelo omejene. Farmakološko zdravljenje je usmerjeno k zmanjšanju simptomov, pogostosti poslabšanja bolezni in podaljšanju življenja bolnikom. Za zdravljenje srčnega popuščanja so štiri glavna zdravila, to so sakubitril/valsartan, zaviralci SGLT-2, betablokatorji in zaviralci aldosterona.
»Značilno za ta bolezenski sindrom je, da se lahko z zdravili dolgo časa vzdržuje stabilno stanje, in cilj zdravljenja je, da se čim dlje vzdržuje ta plato.«
V redkejših primerih zdravljenje z zdravili ni dovolj učinkovito in bolezen napreduje. Pri teh bolnikih je na voljo več nemedikamentoznih in bolj invazivnih metod zdravljenja, kot so vstavitev resinhronizacijskega spodbujevalnika, mehanskega podpornega sistema ali zdravljenje s presaditvijo matičnih celic. Če bolezen kljub temu napreduje, je končna metoda zdravljenja srčnega popuščanja presaditev srca, ki je v Sloveniji dobro dostopna, saj smo zadnjih 12 let prvi na svetu na milijon prebivalstva glede števila transplantacij.
»Vendar to ni naš namen,« spomni predstojnik Oddelka za kardiologijo, »temveč to, da se čim prej začne zdraviti srčno popuščanje in se izognemo vsem bolj invazivnim metodam.« Za uspešno zdravljenje bolnikov s srčnim popuščanjem je torej zelo pomembno, da bolezen odkrijemo zgodaj in jo takoj začnemo zdraviti. »Če bi vsi bolniki dobivali vsa štiri zdravila na ambulantni ravni, bi bilo veliko manj hospitalizacij in manj potreb po napredovalem zdravljenju srčnega popuščanja.«
Pri zdravljenju osebe s sladkorno boleznijo je treba vedno upoštevati druge pridružene bolezni in ogroženost za srčno-žilne dogodke. Pri osebah, ki so bolj ogrožene, naj bi se že na začetku zdravljenja odločali za uvedbo zdravil, ki delujejo dobro tudi na srčno-žilni sistem.
»Zaviralci SGLT-2, s katerimi zdravimo srčno popuščanje, so bili v osnovi indicirani za zdravljenje sladkorne bolezni,« odgovarja prof. dr. Vrtovec na vprašanje o primernosti zdravil proti srčnemu popuščanju tudi za osebe s sladkorno boleznijo.
»Ker je treba vsako zdravilo proti sladkorni bolezni pred uvedbo na trg testirati, kako deluje na srce, so na testu ugotovili, da je zelo učinkovito, in tako je postalo eno izmed glavnih zdravil za zdravljenje srčnega popuščanja. Diabetes vpliva na srčno popuščanje in srčno popuščanje na diabetes, vse se potencira. Tako imamo zdaj zdravila, ki hkrati učinkovito delujejo na srce, ledvice in sladkorno bolezen.« Bolniki se po uvedbi teh zdravil počutijo veliko bolje, so bolj telesno zmogljivi, imajo veliko manj zapletov in hospitalizacij, zato je boljša tudi kakovost življenja.
