Po številnih slovenskih krajih bodo v prihodnjih, zadnjih aprilskih dneh postavili mlaje. Tudi v Razvanju ohranjajo ta običaj. In sicer za to skrbijo člani Prostovoljnega gasilskega društva Razvanje. Da pri postavljanju ne gre kaj narobe, je treba imeti izkušnje. Teh zagotovo ne manjka Avguštinu Seničarju, ki bo v ponedeljek, 30. aprila, popoldne, ko bodo spet postavljali okrašeno drevo, že 55. leto zapored vodil postavljanje. Kar 50 let je Seničar tudi predsedoval gasilskemu društvu v Razvanju, zdaj je njegov častni predsednik. V zgodovini gasilstva je gotovo med tistimi z najdaljšim neprekinjenim stažem na čelu kakšnega društva pri nas.
Tudi mestni nagrajenec
"Leta 1963 so me prosili, ali bi postal predsednik. Če znam voditi proizvodnjo, takrat sem bil v Primatu, bom znal tudi to, so rekli. In potem sem ostal vsa ta leta," pripoveduje. "Ali sem bil slab ali dober predsednik, zdaj ni pomembno. Dejstvo je, da smo morali sodelovati, kajti če eden vleče v eno smer, drug pa v drugo, ni napredka. Vsi so bili vzorni člani in so še danes, ko jih še zmeraj kaj okregam, če je treba," razlaga. A ne le v gasilstvu, Seničar je bil nasploh aktiven v kraju, v katerega se je priselil leta 1958. Več kot dve desetletji je vodil Krajevno skupnost Razvanje ter z zavzetim delom pomembno prispeval k razvoju kraja. Za angažiranost, dosežke na področju gospodarstva ter za nesebično in humano delo na področju gasilstva je prejel številna vidna priznanja in pohvale, med njimi leta 2007 bronasti grb mesta Maribor.
Če je gasilstvo v družini, težav ni
Poudarja, da so gasilci njihovega društva ves čas ustrezno strokovno izobraženi, da rastejo skozi vse faze gasilstva. Meni namreč, da mora tisti, ki želi biti dober gasilec, začeti že kot pionir, da se s tem "zastrupi" in se tudi s tem oblikuje njegova osebnost. Zmeraj je zato bil zelo ponosen zlasti na pionirje in mladince, s katerimi še danes na tekmovanjih dosegajo najboljše uvrstitve. Nekatera društva, ne le gasilska, imajo težave s podmladkom, v Razvanju tega za zdaj še ni zelo občutiti. Pri tem, da imajo mlade nove člane, pomaga razvanjska podružnična osnovna šola, še izpostavi. Pomembno pa je, da ti gasilci tudi ostanejo. Če je gasilstvo v družini, s tem ni težav, pravi.
Največja skrb je nenehno izobraževanje mladih