"Presneto, na to pa še sploh nisem pomislil," odvrne Andrej Šifrer, ko ga vprašamo, ali ima za torkov nastop v Mariboru, na Trgu Leona Štuklja, dovolj debelo bundo. Da ga na odru ne bo zeblo in se ne prehladi. "Za noge je treba poskrbet, da te ne zebe v njih," šaljivo doda stari maček glasbenih odrov.
Vesel svoje zrelosti
Verjame, da se dva človeka ne starata enako. "Eno je biološka starost, drugo koledarska. Poznam ljudi, ki so umrli pri tridesetih letih, pokopali so pa jih pri osemdesetih. Sam iz sebe ne delam Petra Pana, ki čudežno ostane otrok, kar tudi ni najboljše. Vesel sem svoje zrelosti. Skozi leta se človek spremeni, kar je povsem normalno. Normalno je, da ne moreš pri 65. razmišljati kot si pri 25. Ne spreminjajo se samo mrtvaki in bedaki. S spremembami ni nič narobe," pojasni Šifrer, ki pove, da je najprej avtor, šele nato pevec.