Nepremičnine so pri nas obdavčene, le davka, kakršnega poznajo drugod, še do danes nismo dobili. Davek na nepremičnine naj bi zaživel leta 2020. Marsikoga je strah, da bo višji od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga plačuje sedaj. Ta strah je še posebej prisoten pri starejših z nizkimi pokojninami, ki živijo sami v prevelikih, energetsko potratnih hišah.
Daniel Angel Sauli, direktor podjetja Atrium nepremičnine in član upravnega odbora Slovenskega nepremičninskega združenja FIABCI, se spominja primerov, ko je starejše lastnike predimenzioniranih hiš že samo obvestilo geodetske uprave o množičnem vrednotenju nepremičnin spodbudilo k prodaji svoje nepremičnine. A teh primerov ni bilo veliko. Na vprašanje, ali pričakuje, da se bo nekaj podobnega zgodilo ob uvedbi nepremičninskega davka, sogovornik odgovori, da če bomo zanj plačevali toliko kot za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, bo pri starejših zagotovo večja motivacija za prodajo nepremičnine bolezen oziroma arhitektonska ovira, kot so recimo stopnice. Pri tem dodaja, da se je v zadnjih desetih oziroma dvajsetih letih vendarle zgodil premik v razmišljanju starejših. Toliko let nazaj se jih je kar precej otepalo možnosti prodaje lastnega doma, ker se jim je to zdelo nekaj nepredstavljivega in so v lastni nepremičnini vztrajali tako dolgo, kolikor so lahko.
Prodati (pre)veliko nepremičnino, se preseliti v manjšo, ob tem pa nekaj kupnine še ostane
Prenova hiše v vrednosti vsaj garsonjere
Zadnje čase se miselnost nekoliko spreminja. Vse več jih namreč ugotavlja, da živijo v prevelikih nepremičninah, ki so za povrh dotrajane in energetsko potratne, in kot take so jim v veliko breme. A ne samo to, marsikdo je zaradi take nepremičnine - zlasti če živi sam z nizko pokojnino v neizolirani veliki hiši - pahnjen v tako imenovano energetsko revščino. Z drugo besedo, tak stanovalec si ne more privoščiti primerno toplega oziroma ogrevanega stanovanja. Za nameček živi oddaljen od svojih odraslih otrok, ki ga zaradi razdalje in pomanjkanja časa redko obiskujejo. Vsa ta dejstva vplivajo na spremembo miselnosti: bolj koristno je prodati tako nepremičnino in kupiti manjšo nekje v mestu, kjer so v bližini otroci, vnuki, trgovine, pošta in zdravstveni dom.
Sobivanje niža stroške in širi socialno mrežo
Kot že zapisano, danes so starejšim, ki ne želijo oziroma ne zmorejo več živeti doma, na voljo domovi za starejše ali oskrbovana stanovanja. Janja Romih z direktorata za socialne zadeve na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) poudarja, da opažajo porast interesa med starejšimi za nove oblike bivanja in je pričakovati, da se bo z leti vse bolj povečeval interes (ko bo takšne namestitve iskala sedanja srednja generacija).
Info točke za sobivanje
Info točke Sobivamo so na voljo vsem zainteresiranim za sobivanje. Nahajajo se na dvanajstih lokacijah po celotni Sloveniji - v Ljubljani, Mariboru, Celju, Kranju, Kopru, Novem mestu, Novi Gorici, Velenju, Murski Soboti, na Ptuju, v Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem.