Bolezen ni le skupek simptomov

Kadar sodobna veterinarska medicina nima odgovora za nekatera zdravstvena stanja, številni poiščejo pomoč tudi pri alternativnih zdravljenjih. Večina teh zdravljenj ima dolgo tradicijo, išče vzroke bolezni, vsako žival pa obravnava kot celostni organizem. O tem, kako pomembno je odkrivanje vzrokov za neravnovesja, kako so čustva povezana s telesom in možgani, kaj je mikrobiom in kako si pomagati pri prebavnih težavah, boleznih sečil in alergijah, smo se pogovarjali z veterinarko dr. Andrejo Rusjan iz GEAVET celostne obravnave živali.

Celostna obravnava za odkrivanje vzrokov neravnovesij

Dr. Rusjanova je veterinarka, veterinarska homeopatinja, bioresonančna terapevtka, predvsem pa nekdo, ki si pri obravnavi živali vzame čas, tako za pregled kot tudi pogovor z lastnikom, da je obravnava čim bolj celostna. »Celostna obravnava je zame vse. Poskušam videti težave, ki jih ima žival, bolj široko, tako z vidika fizičnega telesa samega kot tudi njen notranji svet čustev in občutkov ter odnos z okoljem, torej ljudmi in živalmi,« o celostni obravnavi pojasnjuje veterinarka iz GEAVET. »Bolezen ni samo skupek simptomov, ki povzročajo sliko bolezni in prek katerih določimo diagnozo. Bolezen je kaskada dogodkov, ki so med seboj povezani ali ne in v živali izzovejo določene reakcije, ki telo spravijo v neravnovesje.« Bolezen je torej alarm, da nekaj ni prav. »S celostno obravnavo poskušamo ugotoviti vzroke neravnovesij in jih nato odpraviti. Tudi čustva lahko izzovejo bolezen, Kitajci so o tem pisali že pred več tisoč leti. Žalost je na primer povezana s pljuči. Dolgotrajna žalost lahko izzove težave na področju dihal, denimo astmo. Strah slabi ledvice, jeza pa jetra. Tudi psu gre lahko kdo na jetra, kar pokaže z jezo in agresijo,« na primeru pojasni veterinarka. A tako, kot imajo čustva vpliv na telo, tudi dolgotrajne telesne težave vplivajo na psihološko stanje bitja. »Vse je med seboj povezano in vse je pomembno,« verjame dr. Rusjanova, ki uspešno povezuje tradicionalno veterinarsko prakso z drugimi metodami zdravljenja. Vedno prisluhne lastnikom živali in pride tudi na dom, kadar je to potrebno. »Zelo veliko mi pomeni, da mi skrbniki živali zaupajo. Pri zdravljenju so odnosi pomembni, dobra in jasna komunikacija pa je temelj vseh odnosov. Medsebojno zaupanje in spoštovanje hitreje pripeljeta do rezultatov. Ko mi ljudje zaupajo, komunikacija steče gladko, anamneza je obširna in podrobna. Pogosto že prek pogovora skrbniki sami pridejo do določenih uvidov, ki so pomembni za njihov odnos z živaljo in za njeno zdravje,« dr. Rusjanova razloži pomen dobre komunikacije med veterinarjem in skrbnikom.

Mikrobiom je pomemben organ

Na zdravje vplivajo tudi številna bitja, ki se skrivajo v nas. »Na trilijone malih sostanovalcev prebiva na naši koži, sluznicah, v telesnih votlinah, največ pa v tankem in debelem črevesju. Mikrobiom je tisti del nas in naših živali, ki ni viden očem, predstavlja pa pomemben organ – nekateri ga imenujejo tudi »pozabljeni organ« ‒, ki v sodelovanju s telesom skrbi za pravilno delovanje organizma. Bakterije in preostali mikroorganizmi, ki ga sestavljajo, tvorijo skupek kolonij, kjer sobivajo in si med seboj pomagajo ter s svojim gostiteljem, torej psom ali mačko, tvorijo posebno vez,« pojasnjuje veterinarka. Gostitelj mikrobiomu nudi okolje in hrano za življenje, še dodaja, mikrobiom pa z različnimi procesi nudi metabolite, tvori vitamine in skrbi za imunski sistem gostitelja. »Poleg tega tvori zaščitno bariero ter ščiti pred patogenimi bakterijami, virusi in glivicami. Dobri mikroorganizmi poskrbijo, da je okolje v črevesju ali na koži takšno, ki podpira rast dobrih mikroorganizmov, kjer se slabe bakterije, kakršna je denimo E.coli, ne morejo razvijati. Dobre bakterije v črevesju pa poskrbijo, da žival iz hrane dobi snovi, ki jih sicer ne more absorbirati neposredno iz hrane,« razlaga dr. Rusjanova. Kot primer navede vitamin B12, ki je zelo pomemben za imunski in živčni sistem naših živali. Te dobre bakterije proizvajajo tudi kratkoverižne maščobne kisline, ki pomagajo absorbirati kalcij, magnezij in železo iz črevesja v telo. »Tudi pri živalih se čedalje bolj proučuje možgansko-črevesna os. Študije so že dokazale, da se psom v stresnih razmerah mikrobiom spremeni, na primer pri mladičkih ob prehodu od varnega in poznanega okolja pri mami v nov dom.« Mikrobiom je skupaj s črevesnim limfatičnim tkivom (s kratico GALT, angl. gut-associated lymphoid tissue) pomemben del imunskega sistema.

Za bolj zdravo črevesje

Mikrobiom lahko poškodujejo nezdrava prehrana, zdravila (predvsem antibiotiki), onesnaževalci in strupi iz okolja, paraziti ali stres. Disbioze oziroma neravnovesje bakterij v mikrobiomu pogosto povzroči prepustno črevesje, ki se pri psih in mačkah kaže kot težave s kožo in alergije. »Pri prepustnem črevesju se mukozna membrana črevesja stanjša in oslabi. Zaradi vnetja se zrahljajo tesne povezave med črevesnimi celicami, črevesne celice se poškodujejo ali propadejo. Zaradi vseh teh procesov lahko pride do kroničnega vnetja črevesja in prepustnosti črevesne bariere, ki v telo spušča molekule hrane v nepravi obliki, kar telo zazna kot tujek in začne proizvajati protitelesa proti temu,« o delovanju membrane črevesja pojasnjuje veterinarka. »Vse to pripelje do simptomov intolerance in alergije, kar se na koži kaže kot srbečica, praskanje, hot-spoti in podobno, v črevesju kot IBD, kronično vnetje črevesja, prerast črevesja s patogenimi mikroorganizmi, kvasovkami. Pride do debelosti, hormonskih motenj, avtoimunskih obolenj, kroničnega sistemskega vnetja, utrujenosti, celo do raka.« Dr. Rusjanova pozna rešitev za vse omenjene težave. »Najprej moramo odpraviti vzrok nastanka prepustnega črevesja. V svoji praksi se s tem pogosto srečujem in bioresonanca ima zelo pozitiven učinek pri podpori zdravljenja prepustnega črevesja, pa tudi pri določanju, katera hrana živali škodi, katera koristi in katero prehransko dopolnilo podpira črevesje,« svoje izkušnje opiše veterinarka. »Proti prepustnemu črevesju se bojujemo z ustreznimi dietami, kot so izogibanje ogljikovim hidratom in sladkorjem, predelani hrani, hrani, revni z vlakninami, hrani z dodanimi aditivi, konzervansi, ojačevalci okusa … Pa tudi s prehranskimi dodatki s snovmi, ki mikrobiomu pomagajo, da se vrne v pravo stanje. Pomagajo lahko L-glutamin in probiotiki, predvsem S.boulardii, prav tako prebiotiki. Vnetje zmanjšuje tudi PEA (Palmitoylethanolamide), ki sodi pod endokanaboidom podobne spojine.« A kot še enkrat poudari dr. Rusjanova, je vsaka žival individuum in vsak simptom je treba vedno obravnavati celostno.

Hidracija je enako pomembna za pse in mačke

Za pse vemo, da morajo imeti vedno na voljo dovolj sveže pitne vode, pri mačkah pa marsikdo na to pozabi. A tudi mačke bi morale vedno imeti na voljo več virov vode, da ne razvijejo bolezni ledvic. »Veliko mačk premalo pije, kar je lahko težava pri tistih, ki jedo suho hrano v obliki briketov ali pelet. Poskrbeti je treba, da mačka dobi dovolj tekočine s hrano, to je lahko kupljena mokra hrana ali pa surovo meso in organi v pravilnem razmerju, seveda predhodno globoko zamrznjeni.« Nekatere mačke pijejo izključno tekočo vodo iz pipe in obožujejo fontane, spet druge bodo morda raje pile doma skuhano mesno juho ali že pripravljene rehidracijske napitke. Če kljub dovolj dobri hidraciji pride do bolezni sečil, je treba to ustrezno zdraviti. »Najpomembnejša je seveda ustrezna dieta,« poudarja dr. Rusjanova. »Hrana pomeni kar 80 odstotkov zdravja ljudi in živali, zato je lahko pravo zdravilo, če je pravilno sestavljena. To so lahko komercialne diete, še bolje pa je, če se obroki pripravijo doma po navodilih nutricionista za živali. Vsekakor pomagajo tudi bioresonančna terapija in homeopatija ali akupunktura, če mačka sodeluje.« Zelo pomembno je, da pravočasno prepoznate simptome bolezni ledvic ali urinarnega trakta in pravočasno poiščete ustrezno veterinarsko pomoč. Če pride do kroničnih težav z ledvicami, lahko dr. Rusjanova vašega ljubljenčka obravnava tudi homeopatsko in mu določi konstitucijsko zdravilo posebej zanj.

Kako nad pogoste poletne prebavne težave?

V poletnih mesecih so pogostejše tudi prebavne motnje, tako driska kot bruhanje, kar vpliva na mikrobiom psa ali mačke. Včasih si naš kosmatinec na pikniku na skrivaj privošči burger, na plaži popije preveč morske vode, njegovemu želodcu ne paše hrana, ki smo jo kupili na počitniški destinaciji, kjer je manjša izbira, in podobno. »Dobro je, da imate poleti pri roki probiotike, prav tako aktivno oglje ali gastrointestinalni adsorbent. Ne smete pa štirinožcu ponuditi obojega hkrati, saj v tem primeru probiotik ne bo imel pravega učinka,« opomni veterinarka. V primeru prebavnih težav naj bo dietna prehrana sestavljena iz lahko prebavljivih beljakov in z manj maščobami, da si črevesje odpočije. Dr. Rusjanova spomni še, kako zelo pomembno je, da poskrbite za zadostno hidracijo z vodo, mesno ali kostno juho, če ste na dopustu, pa z rehidracijskimi raztopinami.

Op.: *za potenco in način jemanja se posvetujte z veterinarjem homeopatom.