Barbara Gavez Volčjak
Z veliko mero humorja, pa tudi nekaj družbene kritike so v Zvitorepčevem lutkovnem paragledališču nedavno premierno uprizorili predstavo Mi smo Butale!, nastalo po motivih Frana Milčinskega. Ustvarjalci se namreč pri dramatizaciji niso povsem držali izvirnega besedila, ampak so pisateljevo karakterizacijo Butalcev smiselno aktualizirali in tako uprizorili univerzalno, brezčasno burko človeških značajev. Da ne razkrijemo vsebine, povejmo le, da zgodba govori o tem, kako so se izbrani predstavniki Butalcev odpravili v daljni Solimuri kupit sol.
Zanimivo je, kako v paragledališču, ki deluje v sklopu Zavoda Razvoj Maribor, sploh nastajajo predstave. Zavod je namreč zaposlitveni center za težje zaposljive ljudi, ob lutkovnih predstavah pa se tam zaposleni ukvarjajo še z vrsto drugih projektov. Niso torej profesionalni igralci, temveč so se za animatorje usposobili z delom v zavodu.
Poklicni lutkarji, pa tudi čebelarji in mizarji
Pri ustvarjanju predstav jim pomagajo profesionalni režiserji, zadnje tri uprizoritve so pripravili pod vodstvom Zorana Petroviča, ki je iz režije magistriral na gledališki akademiji DAMU v Pragi. Petrovič pravi, da kot režiser ustvari pogoje za to, da se lahko kreativni proces začne, od kolektiva pa je odvisno, kako se bodo njihovi interesi, sposobnosti in sporočila, ki jih želijo posredovati publiki, sestavili v končni rezultat. "Z invalidi, ki delajo v Razvoju, to traja nekoliko dlje tudi zaradi tega, ker imajo druge obveznosti," razlaga Zoran Petrovič. Poleg lutkovnih predstav skrbijo za čebele in točijo med, imajo lesarsko in šiviljsko delavnico in še kaj. "Z ogromno stvarmi se ukvarjajo. Ena od teh je Zvitorepčevo paragledališče, v katerem poskušamo vsako leto uprizoriti eno predstavo. Do zdaj smo se vedno odločili za avtorski projekt. Za osnovo vzamemo že obstoječo zgodbo ali vsebino (ena prejšnjih predstav je bila denimo Kozlovska sodba, op. p.), na njej pa postavimo mešanico osebnih zgodb in neke širše zgodbe, ki smo jo pripeljali s sabo v projekt," razlaga sogovornik.
Zadovoljen sem, ko vidim, da tudi odrasli uživajo v naši predstavi
Še danes aktualno besedilo
Butalcev so se lotili tako, da so zaposleni najprej prebrali celo zbirko in med humoreskami izbrali tisto, pri kateri so imeli zamisel za dramatizacijo. V procesu priprave predstave so vse ideje pretresli, režiser je izbral zamisli, ki so se mu zdele izvedljive, nato pa so zapisali besedilo za uprizoritev. "Ugotovili smo, da so Butalci presenetljivo aktualni še danes, toliko let po nastanku," pravi Zoran Petrovič. Na odru pet lutk animirajo trije igralci: Neva Toplak, Milanka Mladenovič in Borut Žvorc, vsi trije so sodelovali že v prejšnjih predstavah Zvitorepčevega lutkovnega paragledališča. Petrovič ugotavlja, da so z leti vsi člani Zvitorepčevega paragledališča zelo napredovali ne le pri animaciji, temveč tudi osebnostno, saj se zelo radi učijo, in dodaja, da se je ob njih tudi sam veliko naučil. "Koraki, ki smo jih delali pri ustvarjanju predstave, so bili manjši in delali smo jih počasneje. To je bilo treba vzeti v obzir in vedeli smo, da bo nastajanje predstave dolgotrajnejše. Ampak s tem ni popolnoma nič narobe, pomembna je tudi pot, ne samo rezultat," pravi režiser.
Besedilo pilijo do premiere
Od prve zamisli do premiere je preteklo skoraj leto in pol, pravi producent predstave, sicer strokovni delavec Zavoda Razvoj Mišo Petrovič, delo so prekinjale tudi bolniške odsotnosti in druge obveznosti. So pa zadnji mesec in pol intenzivno vadili, povejo vsi trije igralci, ki so s pomočjo sodelavcev tudi izdelali lutke in sceno. Ročne lutke so sicer videti, kot da so izrezljane iz lesa, a so uporabili sodobno tehnologijo in jih izdelali s 3D-tiskalnikom. Obrazi lutk so dejansko replike njihovih animatorjev, kar še poudari komični učinek predstave. Izdelal jih je Borut Žvorc, ki je iz stotin posnetkov sodelavcev (in sebe) z vseh zornih kotov z računalniškim programom oblikoval predlogo za 3D-objekte.
Besedilo spreminjajo in pilijo do premiere, nato pa se ga, vsaj v začetku, dokler ne dobijo dovolj rutine, strogo držijo, pravijo igralci. Pred publiko grejo, ko je režiser zadovoljen s predstavo. "On iztisne iz nas več, kot bi sami," pravi Neva Toplak in doda, da so z vsako ponovitvijo bolj sproščeni in samozavestni. Predpremiero so igrali za otroke in s situacijsko komiko izvabili iskren smeh, toda Borut Žvorc meni, da je odrasle teže zadovoljiti. "Zato sem sam bolj zadovoljen s svojim delom, ko vidim, da tudi odrasli uživajo v naši predstavi." Salve smeha potrjujejo, da so dobro opravili.
