Naša čustva najpogosteje povezujemo s težavami. Je to slabo?
Nekatera čustva nam dajejo polet, spet druga nas ustavijo. Lahko govorimo o pozitivnih in negativnih čustvih?
Je torej občutek, da nas nekatera čustva izčrpavajo, odvisen od tega, kakšen predznak jim damo? Je to razlog za "težave" pri čustvovanju?
Torej je povsem normalno in v redu, da smo kdaj tudi jezni?
Občutek imam - glede na povedano - da ima veliko ljudi zmotne predstave o čustvih. Kakšne so lahko posledice?
Torej smo odrasli lahko čustveno nezreli. Kaj to pomeni?
Vendar to najbrž ne pomeni, da lahko jezo kar tako stresamo naokrog?
Je torej prav, da smo pri čustvih zmerni?
Moški in ženske čustvujemo različno. Drži?
Ko sva že pri relaciji moški – ženska: kako je z ljubeznijo in zaljubljenostjo. Sta to najlepši čustvi?
Kaj pa je potem zaljubljenost?
Čustva in razum - je to idealna kombinacija za uspešno zvezo?
Kako in kdaj so čustva zaznamovala vas, da ste jih začeli profesionalno preučevati?
Prinesemo »čustveno sliko« zapisano v genih ali nam jo privzgoji okolje?
Torej še ena potrditev, da smo starši s svojo vzgojo glavni krivci za razvajenost otrok.
Kako se pri svojem delu zaščitite, da vas ne posrka čustveni vrtinec klientov?
Kaj pa vas najbolj zdravi, oživlja?
Če skleneva za konec: čustva so naši zavezniki.
Intervju je bil objavljen v septembrski številki revije OBRAZI.
