Ekomuzej Medžimurje: Dragocenosti, ki jih je treba varovati za zanamce

Pod besedo muzej si nas večina še vedno predstavlja večjo, bolj ali manj staro stavbo, kako nekdanjo palačo ali dvorec, v kateri razstavljeni eksponati prikazujejo zgodovino, umetnost ali razvoj znanosti nekega obdobja ali območja. V nasprotju s takim pojmovanjem je koncept ekomuzeologije, ki se je začela razvijati konec šestdesetih let preteklega stoletja v Franciji. "Tamkajšnji mlajši turistični delavci so tedaj opazili, da klasični muzeji ne ustrezajo več potrebam skupnosti. Mladi so odhajali s podeželskih območij v velika industrijska središča, dediščino teh krajev pa so muzealci odnašali v muzeje v velika mesta, jih shranili po pravilih stroke, preučevali in pisali o njih. Obiskovalci muzejev so jih občudovali, lokalne skupnosti pa od tega niso imele nič, ne ekonomske koristi ne zavedanja o lastni identiteti," razlaga Rudolf Grula, direktor Turistične skupnosti Medžimurske županije, ko skupino slovenskih novinarjev vodi po Središču za obiskovalce Ekomuzeja Medžimurje v Čakovcu.

V ospredju lokalna skupnost

"Koncept ekomuzeja v središče pozornosti ne postavlja obiskovalcev, temveč potrebe lokalne skupnosti. Prebivalce nekega območja ozavešča, katere so tiste vrednosti, zakladi njihove skupnosti, ki jih je treba zavarovati, ohraniti in predstavljati obiskovalcem. Vendar mora imeti skupnost od tega družbene, ekonomske koristi, to pa je najlažje uresničiti s kulturnim turizmom," opisuje naš vodnik. Tudi njihov ekomuzej deluje kot ekosistem, niz povezanih elementov, ki morajo vsi dobro delovati. "Po teh načelih smo vse Medžimurje spremenili v en sam ekomuzej. Po vaseh smo vzpostavili središča za obiskovalce in interpretacijske centre, ki so povezani z mrežo tematskih poti. Med posameznimi centri vozi hop on-hop off avtobus, v osrednjem središču za obiskovalce v Čakovcu pa lahko turisti izvedo, kaj vse je mogoče videti in doživeti v Medžimurju. Naša naloga je spodbuditi ljudi, da se podajo na pot in doživijo lokalno dediščino na originalnem prizorišču," pojasnjuje zasnovo in namen ekomuzeja Rudolf Grula.

Po njegovem prepričanju v Medžimurju nikomur ne bo dolgčas. V središču za obiskovalce predstavljajo deset tem, ki jih prikazujejo z različnimi eksponati, denimo replikami arheoloških najdb, in z zgodbami v knjigah, ki so po besedah Grule danes že same skoraj muzejski eksponat. Predmetov se lahko ljudje tudi dotaknejo, kar v običajnih muzejih ni mogoče. Da je doživetje zanimivo tudi otrokom, so pri vsaki temi v luknjo, prekrito z blagom, skrili značilen predmet z navodilom, naj obiskovalci poskušajo ugotoviti, kaj tipajo. Zlasti pri otrocih in mladini ugotavljajo, da nekaterih nekoč običajnih, vsakdanjih predmetov, kot so denimo uteži za tehtnico in podobno, sploh več ne poznajo.

Njihovo bogastvo je nematerialna dediščina

"Medžimurje je bogato predvsem z nematerialno kulturno dediščino," razlaga Rudolf Grula, ko podrobneje predstavlja deset opisanih tematik in na interaktivnem zemljevidu kaže, kje in kako jih je mogoče spoznati v originalnem okolju. Teme obsegajo stare obrti in dejavnosti, kot so mlinarstvo, kovaštvo, lončarstvo ali izpiranje zlata v Dravi, pa tudi drugo nematerialno dediščino, kajkavske govore in kajkavske popevke, ter naravno bogastvo. Antropozofija Rudolfa Steinerja je prikazana z VR-očali, medtem ko je več o njem mogoče izvedeti v interpretacijskem centru v njegovi rojstni hiši.

Če vas koncept Ekomuzeja Medžimurje spominja na prekmurski Expano, ne skrbite, to je celo dobrodošlo. Rudolf Grula pojasnjuje, da so z Expanom tesno povezani, saj so nekatere predstavitve razvijali skupaj, vendar tako, da se ne podvajajo, uporabljajo tudi podobno tehnologijo. "Eni drugim pošiljamo obiskovalce," poudari sogovornik.