Damijan Toplak
Pred petimi leti je bila Katarina Pungračič z vinogradniške kmetije Pungračičevih iz Drenovca v završki občini, tik ob slovensko-hrvaški meji, slovenska vinska kraljica. Takrat prva z območja Haloz - in spominja se, da se je tisto leto udeležila kar 140 dogodkov v štirih državah in ob tem prevozila 55 tisoč kilometrov poti. A ji ni žal, saj se je s tem veliko naučila. Danes ta mladenka turiste in goste suvereno vodi po družinski turistični kmetiji. Tudi ekipi slovenskih novinarjev, ki so te konce obiskali na povabilo Slovenske turistične organizacije in v sodelovanju z lokalnimi partnerji, je vse izčrpno predstavila.
Družina ima kar 14,5 hektarja vinogradov, od katerih jih je približno 3,5 hektarja na hrvaški strani. Tudi ena od treh njihovih vinskih kleti je prav tako pri naših južnih sosedih. Skušajo izkoriščati prednosti na slovenski in na hrvaški strani, zato določene dejavnosti in zaposlene (skupaj je pri njih sedem zaposlenih) vodijo na tej ali oni strani meje. Je pa zanimivo, da večino od 130 do 135 tisoč litrov vina - predvsem suha bela vina, ki jih letno pridelajo - prodajo prav na Hrvaškem, v bližnjih mestih Čakovec, Varaždin in Zagreb ter tudi na hrvaški obali.
Posebnost je solna soba
Lani pa so se, tako Katarina Pungračič, podali v finančno zahtevno investicijo gradnje velnesa, ki pa še ni povsem dokončan - zunanjega jacuzzija jim zaradi pomanjkanja gradbene delovne sile namreč še ni uspelo končati. Posebnost velnesa je solna soba, katere obisk je priporočljiv ob prehladnih obolenjih, različnih alergijah in v primeru anksioznosti in povečanega stresa. Ob turistih so najbolj pogosti gostje tega velnesa prebivalci večjih bližnjih hrvaških mest. Pungračičevi imajo še hlev z živino - 30 prašičev, tri krave, nekaj kokoši in druge perutnine, zato se radi pohvalijo, da je od hleva do krožnika njihovega gosta le nekaj sto metrov poti, ker pa pridelujejo tudi veliko zelenjave, nekaj tudi v Spuhlji pri Ptuju, je velika večina njihove ponujene hrane lokalnega izvora, na kar so posebej ponosni. Pa tudi na pripravo za to območje značilne haloške gibanice, ob kateri si njihovi gostje oblizujejo prste. Največ pa prodajo tako imenovanega hišnega vina, ki je njihova verzija lokalno bolj znanega haložana.
Pridružite se jim na trgatvi, kolinah ...
Na njihovi s haloškimi griči obdani idilični turistični kmetiji, kjer dela že peta generacija, premorejo tudi en apartma za šest oseb, en apartma za štiri osebe in štiri dvoposteljne sobe in eno enoposteljno, pri čemer so v glavni sezoni njihovi najštevilčnejši gostje iz Poljske in Češke, ki potujejo na morje na Hrvaško in s katerimi imajo odlične izkušnje, pove Pungračičeva. V bolj mirnem delu sezone pri njih največkrat prespijo gostje iz Slovenije in iz bližnje Hrvaške. Na 120 let stari domačiji boste lažje prišli do prenočišča med tednom, medtem ko so za konce tedna praviloma zasedeni. Veliko njihovih gostov pride k njim tudi le na domačo hrano, pri čemer se je treba vnaprej naročiti, saj želijo gostu poleg lokalnega ponuditi svežo pripravljeno in ne pregreto hrano, pove Katarina Pungračič. Naenkrat lahko v njihovi jedilnici hrano postrežejo do 60 gostom, zato so pri njih številna lokalna slavja (birme, obhajila, abrahami, rojstni dnevi, sedmine ...). Njihova posebnost je, da se jim lahko gostje pridružijo pri določenih delih na kmetiji (trgatev, koline).
