Espresso je prišel domov

Aljoša Stojič Aljoša Stojič
10.11.2017 09:46

Kafetiera s svojo značilno osemkotno obliko je nastala leta 1933 izpod spretnih rok inženirja Alfonsa Bialettija. Iz Italije se je razširila po vsem svetu in se nastanila v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Pinterest

Če nekdo kadi kot Turk, potem pije kavo kot ... sufi. Kultivirano pitje kave naj bi si bili omislili sufiji, pripadniki asketske skupnosti v islamskem svetu, ki so zaradi svojih razmišljanj prišli navzkriž s prevladujočo teologijo. "Kdor pozna boga, ga ljubi. Kdor pozna svet, se mu odpove," je dejal ustanoviteljev sufizma Hasan Al Basri (643-728), kar je za mnoge bogokletno še danes. Med debatami je islamske sufije poživljala kava, preganjala je zaspanost in spodbujala miselno dejavnost.

Kava iz Kaffe

Domovina kave je etiopska tropska pokrajina Kaffa, od koder naj bi jo bili v 7. stoletju prenesli v arabski svet. Kavo kot pijačo, kakršno poznamo danes, je prvi popisal nemški zdravnik, botanik in popotnik Leonhard Rauwolf leta 1583, ko se je vrnil z desetletnega potepanja po Bližnjem vzhodu. Evropa je omamni črni napitek spoznala v 17. stoletju po zaslugi beneških trgovcev, ko so na ozemlju današnje Italije odprli prve lokale za pitje kave - kavarne. V tistem času je bila Nizozemska kolonialna velesila in si je sploh prva drznila kršiti arabsko zapoved o prepovedi širjenja semen kavovca (Holandci so prve plantaže kavovca zasadili na Javi, kasneje tudi na Cejlonu, današnji Šrilanki). Nizozemska je začela množično uvažati kavo v Evropo. Habsburška monarhija je kavarne dobila po porazu Turkov pri Dunaju leta 1683, ko je poražena osmanska vojska v paničnem begu zmagovalcem prepustila tudi nekaj vreč kave.

Turška, arabska, italijanska

Danes je kava (ob čaju) najbolj razširjena družabna pijača. Približno štiri petine svetovne proizvodnje odpade na Srednjo in Južno Ameriko, od tega polovico kave pridelajo v Braziliji, od koder jo večinoma uvaža tudi Slovenija.
Obstajata dva osnovna načina pitja kave, arabski in turški. Pri arabskem kavo skuhamo v pokritem loncu in jo, ko se usedlina poleže, prelijemo v drugo posodo in spet skuhamo. Slovencem (sploh vedeževalkam) je bližji turški (bosanski) način priprave kave, ko kuhano kavo v skodelice prelijemo z usedlino vred. V gostinskih lokalih večinoma postrežejo z varianto ekspresne kave, ki priteče iz aparata (skozi filter).
Vsaka gospodinja bo gostom drugače skuhala kavo, okus in aroma pijače sta odvisna od sestavin (različne mešanice), postopkov praženja in tudi od načina priprave napitka. Ena bolj preprostih in učinkovitih naprav za kuhanje domače kave je kafetiera (po italijansko caffettiera), ki jo ima doma praktično vsaka italijanska družina. Pri nas je razširjena zlasti na Primorskem in v Posočju, mit o njeni uporabnosti in priročnosti pa se je razširil na vse konce naše dežele.

Moka Express

Posebno posodo za pripravo močnejše kave je leta 1933 izumil italijanski inženir Alfonso Bialetti (1888-1970), izziv so mu bili (pre)dragi kavni avtomati za "caffe espresso", ki so jih tedaj uporabljali izključno gostinski lokali. Nastala je Bialettijeva kafetiera Moka Express (Moka je pristaniško mesto na obali Jemna, ki je že v 15. stoletju slovela po trgovini s kavo) s svojo značilno osemkotno obliko. Originalna je sestavljena iz aluminija (danes tudi iz jekla in drugih materialov) in z bakelitnim ročajem. Alfonso Bialetti si je dragocene izkušnje nabiral v francoski tovarni aluminija, po vrnitvi domov se je domislil majhnega aparata za kuhanje kave pod manjšim pritiskom, kot so ga proizvajali tedanji veliki aparati.
V letih do druge svetovne vojne je bila prodaja kafetiere Moka Express omejena na stojnice in tržnice v Piemontu, v prvih šestih letih so prodali 70 tisoč primerkov, do danes pa so proizvedli več kot 300 milijonov različnih kafetier. Ko je po koncu vojne trženje v roke prevzel Alfonsov sin Renato, se je začel vzpon Bialettijevega aparata za pripravo kave. Veliki panoji, televizijski oglasi in celo kip Moka Express v Milanu so prepričali italijanske gospodinje, da je kafetiera nujni del njihove kuhinje. Zakaj ne bi espressa pili doma (in ne v kavarni), je bil slogan pompozne oglaševalske akcije.
Bialettijeva kafetiera je v minulih 80 letih postala ikona italijanskega oblikovanja ("Made in Italy"), svoj prostor je našla tudi v zbirki Muzeja moderne umetnosti v New Yorku. Najmanjša kafetiera je La Mokina, v katero spravimo le štiri centilitre vode za eno skodelico kave. Voda v kafetieri, ki se pretoči skozi zmleto kavo, ne doseže vrelišča, ampak se segreje le do 90 stopinj Celzija. Lahko eksperimentirate z različnimi vrstami kave, ampak za kafetiero priporočajo grobo mleto (granulacija moka), pogojno srednje mleto, medtem ko z najbolj fino mleto kavo v džezvi kuhamo turško kavo.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta