Če bi vam kdo omenil najgrše in najbolj depresivno mesto na svetu, bi verjetno pomislili na kakšno pozabljeno rusko naselje na hladnem severu, kjer prevladujejo socialistični bloki in težka industrija. Nekaj jih je prav takšnih, a morda boste presenečeni, ko boste izvedeli, da je urbanistični grdi raček veliko bližje, kot si mislite. Gre za belgijsko mesto Charleroi.
Je res, da je tako grdo? Recimo takole: zelene griče so tukaj zamenjali kupi premoga. Turistični ogledi mesta se vrtijo okoli krajev razvpitih zločinov, zapuščenih tovarn in letalskih razbitin. Slogani, ki se držijo mesta, se gibajo nekje med "metropolo socialnega varstva" in "industrijskim pokopališčem".
Zaprte monumentalne tovarne ustvarjajo mračno panoramo mesta, ulice so zanemarjene in umazane, na železniških postajah ni ljudi, polno je grafitov, steklenic, razpokanega ometa …
Dolgo, odkar je industrija propadla in je mestu zmanjkalo denarja, za to naselje ni bilo nikomur mar. Nekaj prebivalcev je poskušalo preživeti, celo vlaki so nehali voziti tukaj mimo.
In potem ... je Charleroi čez noč zaslovel.
Vse se je začelo pred desetimi leti, ko je nizozemski časnik belgijsko mesto Charleroi opisal kot "najgrše mesto na svetu", kar je bilo precej boleče. Stvari so nato šle le še navzdol, saj so se nad grdoto mesta začeli čuditi tudi drugi mediji. Članki o depresivnem mestu, ki iz dneva v dan propada, so se kar vrstili.
Stara modrost, da slabe reklame ni, se je potrdila in prihajati so začeli radovedni turisti. Domačini so jih bili pripravljeni velikodušno sprejeti. Odločili so se igro dobiti s tem, kar pač imajo. Razvili so svojevrstni eksotični, absurdni turizem.
Zgražanje je sprožilo tudi nekaj sprememb. Nekdanje mesto duhov je danes nekoliko bolj živahno, nevarna območja so zdaj življenju za odtenek bolj prijazna, stavbe so dobile nove fasade in vsebine, razvile so se manjše obrti in trgovine.
Nekateri se sprašujejo, ali bo Charleroi tako izgubil svoj čar, drugi pa na spremembo gledajo pozitivno. Turisti si napredka ne želijo, domačini pa si za svoje mesto želijo lepšo prihodnost.