Drugi dan Večerovega izleta s Turistično agencijo Sonček v Turčijo se je nadaljeval s celodnevno vožnjo iz Antalyje v Kapadokijo. Po uri vožnje smo prispeli do gorovja Taurus, ki ločuje sredozemsko obalno regijo od osrednje anatolske planote, in se povzpeli na dobrih 1800 metrov nadmorske višine, kjer nas je po prijetnih obalnih 20 stopinjah Celzija pričakal sneg. Od tam nas je pot vodila do Konye, dvomilijonskega glavnega mesta istoimenske province, ki se je v zadnjih letih razvila v eno najmočnejših industrijskih središč v Turčiji.
A ima Konya za Turke tudi precej globji pomen. Tukaj namreč leži grobnica Jalāla al-Dīn Muḥammada Rūmīja, kasneje znanega pod imenom Mevlana. Če vam ni znan kot pesnik, vam gotovo ni neznana njegova religiozna zapuščina, je namreč začetnik reda vrtečih se Dervišev, katerih ples si bomo ogledali v prihodnjih dneh. Kolikšen pomen ima Mevlana za Turke zgovorno priča podatek, da njegov mavzolej v Konyi letno obišče okrog 1,5 milijona ljudi, večinoma domačinov, ki je tudi danes bil nabit do zadnjega kotička.
V mavzoleju smo si ob njegovem sarkofagu ogledali tudi najmanjši koran na svetu, seveda pa nos pomolili tudi k umetelno okrašeni skrinji, v kateri naj bi se skrival delček brade preroka Mohameda, edina Mohamedova relikvija v celotni Turčiji. In ko rečem pomolili nos, mislim dobesedno, relikvija naj bi namreč oddajala poseben vonj, ki ga je moč zaznati le, če se skloniš dovolj blizu k majhnim odprtinam ob spodnjem robu.
Po ogledu mavzoleja nas je pot vodila tudi mimo vulkana Hasan, 3268 metrov visokega očaka, ki je eden od najzaslužnejših za izgled tukajšnje pokrajine, in nas pripeljala v Nevšehir (Novo mesto) kot Maribor veliko mesto v Kapadokiji, ki bo izhodišče za izlete prihodnje tri dni.