(FOTO) Ravno prav velik, ravno prav tehnično odličen

Leta 2017 predstavljeni in pred skoraj natanko letom dni prenovljeni T-roc, ki sloni na menda najbolj prepoznavni platformi MQB (A1) in ki je menda tehnično in oblikovno še najbližji audiju Q2, je teoretično sicer postavljen v razred majhnih avtomobilov, a ga njegova dolžina dobre 4,2 metra uvršča zelo blizu priljubljenega spodnjega srednjega razreda.

T-roc je zato ravno prav velik, da izpolni prostorska pričakovanja povprečnega Evropejca: zunanjost ne obremenjuje standardnih in tudi nekaj manjših garaž ter parkirnih mest, notranjost že zmore spodobno streči štirim odraslim, prtljažnik, dobro zasnovan, lepo obdelan in nadpovprečno prilagodljiv, pa tudi več kot dobro služi svojemu namenu.

Kokpit je nemško tehnično odličen, začenši s položajem za vožnjo. Sedeža nista le čedna, pač pa tudi (še posebno po daljšem sedenju prijetno) čvrsta, imata zgleden bočni oprijem, oba sta nastavljiva po višini in z dobrim (čeravno nenastavljivim) naklonom sedala. V tem koncernu tudi že dolgo vedo, kakšen mora biti volanski obroč, kakšni merilniki in še posebej potovalni računalnik (kar so z električnimi avtomobili žal pozabili), kakšni zavolanski tipki za ročno pretikanje in kakšne stopalke, vključno z oporo za levo nogo.

Pogon bi lahko bil s tehničnega vidika za vzor. Zdaj že nekaj časa poznani, 1,5-litrski turbobencinski TSI streže z lepo krivuljo navora in z dovolj moči, s čimer zmore enako dobro zadovoljiti pričakovanja tako lagodnih kot dinamičnih voznikov. Njegov tek je prijetno miren in tih, nekaj glasnejši postane šele pri zanj visokih vrtljajih. Brez večjega upiranja se zavrti tudi preko 6000 vrtljajev, in ko sta vozna dinamika in menjalnik v položaju Sport, je takšen T-roc (tudi z mesta) zelo živahen.

Menjalnik DSG je med samodejnimi vseh vrst še vedno vzor, ko gre za vsestranskost, in kljub temu da je testni T-roc gnan le spredaj, mu kak kolovoz ne predstavlja večjih zaprek, seveda predvsem na račun 16-centimetrske oddaljenosti od tal.

Žal so dosedanja klasična stikala na volanskem obroču zamenjali s tudi za dotik občutljivimi, kar lahko povzroča neželene ukaze med sukanjem, meniji infozabavnega sistema niso idealni, k sreči pa so obdržali dva mehanska kombinirana gumba pod osrednjim zaslonom. Nič novega pa ni, da kaka stvar, ki jo nadzira elektronika, (včasih) ne deluje. Imunost na to pada s ceno avtomobila.

V konkretnem primeru gre za najbogatejši paket opreme, kar pomeni zadosti opreme in nekoliko športnejši videz zunanjosti. A tudi brez tega ni bistveno drugače: T-rocova priljubljenost ne more iti zgolj na račun imidža znamke in/ali zunanjega videza. Je pač dober.