(FOTO) Raznolikost okusov: Slovenija leži na križišču štirih gastronomskih svetov

Ba. V.
01.11.2022 06:00

Slovenske jedi imajo okus po lokalno značilnih sestavinah iz narave, ki po najkrajši poti pridejo do spretnih rok vrhunskih kuharjev in na krožnik.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Bakala na rdeče
Tomo Jeseničnik/slovenia.info

Raziščite raznolikost Slovenije skozi okuse posameznih pokrajin. V njih se zrcali narava, ki jo ljudje že stoletja vpletajo v svoje jedilnike. Začutite povezanost človeka in narave skozi okuse zelenjave s povsod značilnih vrtov, žit z lokalnih polj, divje hrane iz zelene narave, sadja iz sadovnjakov in gozdov ene od najbolj gozdnatih evropskih držav, tradicionalno pripravljenih mesnih jedi in mlečnih dobrot s pašnikov, medu svetovno znanih slovenskih čebel.

Slovenija je izjemno križišče različnih evropskih gastronomskih svetov. Tu se stikajo vplivi gastronomije alpskega, sredozemskega, panonskega sveta in Balkana, vsi svojevrstno prepleteni z lokalno tradicijo in karakterjem posameznega območja. V 24 gastronomskih regijah in treh vinorodnih deželah lahko najdete več kot 400 tipičnih lokalnih in regionalnih jedi in pijač.

Pohorski lonec

Okusno zelenjavno-mesno enolončnico je ustvarila kuharica Darinka Orlačnik leta 1996 na Zreškem Pohorju. Prav tam vsako leto ob koncu julija pripravijo kulinarično prireditev Praznik pohorskega lonca.

Tomo Jeseničnik/slovenia.info

Tolminska frika

Domovina frike ali ocvrtega sira je Karnija. Od tod se je jed razširila tudi na Bovško, kjer jo pripravljajo s krompirjem, sirom in slanino. Na območju Trente vsebuje sir, polento, slanino in jajca, na planšarijah Soške doline pa krompir, sir, slanino, jajca in čebulo.

Tolminska frika
Tomo Jeseničnik/slovenia.info

Idrijski žlikrofi z bakalco

Testeni cmočki, nadevani s krompirjem, čebulo, ocvirki in začimbami, so bili značilna jed rudarskega življa v Idriji na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Omako bakalco pripravljajo iz koštrunovega ali zajčjega mesa, žlikrofe pa lahko jemo tudi zabeljene ali z golažem.

Idrijski žlikrofi
Tomo Jeseničnik/slovenia.info

Belokranjska pogača

Jed, ki je nikoli ne režemo, temveč jo lomimo z rokami, je posuta s soljo in kumino. Okusna pogača z evropsko zaščito tradicionalne posebnosti je nastala pred stoletji ob združevanju medkulturnih razlik na območju Bele krajine.

Belokranjska pogača
Tomo Jeseničnik/slovenia.info

Dödöle

Krompirjevi žganci so se v Prekmurju uveljavili kot vsakdanja jed za kosilo ali večerjo v 19. stoletju. Ime jedi je prevzeto iz madžarščine. Žgance zabelijo z mastjo, ocvirki, zaseko, bučnim oljem ali s kislo smetano.

Dödöle
Tomo Jeseničnik/slovenia.info

Kozjanska kruhova potica

Čeprav se imenuje potica, je to značilna pogača ali zloženka iz vlečenega testa, nadevana s tremi plastmi rezin belega kruha in nadevom iz pregrete smetane, jajc, sladkorja (ali medu) in rozin.

Kozjanska kruhova potica
Tomo Jeseničnik/slovenia.info

Bakala na belo ali rdeče

Okusna hladna jed se uživa kot namaz ali priloga k polenti. Osnovo predstavlja posušena polenovka in je zelo značilna jed za božično vigilijo in ob pokušanju novega oljčnega olja. Na rdeče se jed imenuje, če polenovko pripravimo v paradižnikovi omaki.

Bakala na rdeče
Tomo Jeseničnik/slovenia.info

Kraška šelínka

Šelin je kraško narečno poimenovanje aromatične zelene, ki je ena od stalnic v zelenjavnih jedeh kraške kuhinje. Liste in gomolj uporabljajo za pripravo juh, omak, enolončnic in solat. Najbolj priljubljena enolončnica je šelinka.

Kraška šelinka
Tomo Jeseničnik/slovenia.info
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta