Azijski hudourniki imajo nenavadno tehniko gnezdenja, saj zanjo uporabljajo slino. Podobno kot naše lastovke. Ptičja slina se prilepi na stene jam in se nato strdi v trdne bele plošče za odlaganje jajc. Ko ptice odletijo, pridejo na opuščena gnezdišča zbiralci "azijskega kaviarja", kot tej nenavadni poslastici pravijo na daljnem vzhodu.
Ptičja gnezda, ki jih prodajajo tudi po 10.000 evrov za kilogram, uporabljajo za pripravo posebne juhe, ki v kitajskih restavracijah stane približno 40 evrov na krožnik. Odstranjevanje gnezda ni nenevarno delo, poškodbe nabiralcev so pogoste, saj je treba gnezda odluščiti z jamskih sten, pri čemer si najpogosteje pomagajo z nihajočimi bambusovimi lestvami. Nekateri "nabiralci" svoje delo plačajo z življenjem.
Kljub visoki ceni in tveganju, s katerim se ljudje soočajo, da spravijo to sestavino na krožnike petičnih gostov, ima glavna sestavina v resnici zelo blag okus. Posušeno slino kuharji najprej očistijo v vodi, nato pa jo začinijo s piščančjo juho in ingverjem, jedo jo tudi v sladki različici. Po dušenju z ostalimi sestavinami gnezdo razvije edinstveno želatinasto teksturo, ki jo nekateri obožujejo.
V tradicionalni kitajski medicini velja, da ptičje gnezdo lajša prebavne težave, čisti kožo in dviguje libido, zato je juha priljubljena med tistimi, ki skrbijo za zdravje. Toda zaradi vse večjega povpraševanja lovci pogosto kradejo gnezda iz zavarovanih območij ali jih nabirajo pred sezono selitve ptic, ko so jajca še v notranjosti.
Za varnejšo in bolj trajnostno metodo zbiranja gnezd so se Malezija, Tajska in Indonezija odločile za nadzorovano gojenje gnezd v posebnih hišah. S posebnimi zvoki rejci zvabijo ptice v hiše, kjer si te nato ustvarijo gnezda. Tako lahko varno odgnezdijo do konca, dostop do gnezd pa je varnejši.
