Z njim se je uvrstila v tekmovalni program najstarejšega filmskega festivala na svetu, beneške Mostre, ki pa ni najbolj naklonjen filmarkam, kar je na svoji koži občutila tudi predsednica letošnje žirije Lucrecia Martel. Kljub enakovredno odlični predstavi vseh štirih glavnih igralcev Elize Scanlen, Bena Mendelsohna, Essie Davis in Tobyja Wallacea zato niti ne čudi, da si je nagrado za najbolj obetavnega mladega igralca na Lidu prislužil zgolj slednji.
"Rada režiram v hitrem tempu, zato mi je uspel hiter prehod z gledališkega odra k filmu," je povedala Murphyjeva in ob tem samozavestno tlesknila s prsti. Tudi sama je bila navdušena nad delom in predstavo omenjene igralske četverice: "Obožujem delo z igralci, a od njih tudi veliko zahtevam - široko paleto zmogljivosti in razmišljanje zunaj običajnih okvirjev. Potrebujem ljudi, ki jih ni strah narediti kaj nepričakovanega, drugačnega, odbitega. In ne maram domišljavosti, saj s tem samo izgubljamo čas. Na snemanju Mlečnih zob smo veliko časa preživeli skupaj in skozi to nam je uspelo vzpostaviti pravo družinsko dinamiko. Vse štiri sem že od prej poznala, zato sem vedela, kaj lahko od njih pričakujem in kaj potrebujejo, da so res dobri. Ob tej čudoviti in izjemni zasedbi sem dokončno spoznala, da sem filmarka in da želim še naprej delati filme. Prav poseben in iskren odnos smo razvili s Tobyjem in Elizo, saj smo se med snemanjem zelo zbližali in se lahko še naprej zanesemo drug na drugega." Film je s svojo svežino, iskrenostjo in neposrednostjo, ki jo črpa iz v Avstraliji izjemno uspešne in tudi na gledališke deske postavljene literarne predloge Rite Kalnejais, do solz ganil beneško občinstvo in požel odličen odmev. Glede na to, da je Murphyjeva letos režirala tudi izjemno priljubljeno serijo Killing Eve in da je ob vsem naštetem še mati, ji brez dvoma lahko rečemo genialka. In ji tako podelimo naziv, ki je sicer jezikovno (v slovenščini genij, v angleščini genius) in družbeno - kot se tudi sama čudi - rezerviran zgolj za njene moške kolege v svetu umetnosti.
Vsi moji sodelavci so res talentirani režiserji, a ne razumem, kako so lahko samo oni v prispevkih redno označeni za genije in “wunderkinde”, jaz pa vedno zgolj kot pridna in delavna Shannon