Že enajsto leto je član Münchenske filharmonije. Bleščeča kariera flavtista solista je za njim. Po šolanju na mariborskem konservatoriju je - rojeni Slovenskobistričan - študiral in diplomiral na salzburškem Mozarteumu pri legendarni Ireni Grafenauer. Podiplomski študij je zaključil pri Michaelu Martinu Koflerju, danes kolegu pri münchenskih filharmonikih. Pred dnevi se je prvič predstavil v mariborskem koncertnem ciklu Carpe artem.
Samo v Münchnu je kar pet orkestrov in opera, za vse je dovolj kruha
Zelo nenavadno
Na tretjem koncertu cikla Carpe artem v Kazinski dvorani je Belič nastopil z Miladinom Batalovićem, violina, Gorazdom Strličem, violončelo, in Ivanom Ferčičem, klavir.
Izvajali ste manj znana dela Georgesa Migota, Vagna Holmboeja, Jeana Françaixa, Dicka Kattenburga - redko izvajano neoklasicistično literaturo?
"Vsa ta dela so nastala ob koncu prve svetovne vojne. Nikolaj Sajko, ki vodi Carpe artem, me je povabil k sodelovanju in mi predlagal ta spored. Meni so bili vsi skladatelji, razen Françaixa, povsem neznani. Zato je bil zame izziv. Skladbe so zelo zanimive, nekatere vodijo v slepo ulico, druge se zdijo kot nekakšna umirajoča romantika, nekatere so napisane totalno atonalno. Nekaj res zelo nenavadnega smo izvajali, a zanimivega, poslušljivega."