Iskanje večne luči v starodavnem mestu soli

Jasna Marin Jasna Marin
08.12.2016 17:49
Ob koncu leta je privlačno oditi na potep v mesta, ki slovijo po adventnih sejmih in obenem ponujajo še kanček več. Eno takšnih je Salzburg, ki se s praznično slikovitostjo in začinjeno zgodovino zagotovo vtisne v spomin
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Nočni Salzburg. 
Tourismus Salzburg

V decembru, ko se narava odene v mraz in kraljica teme vsak dan nekaj trenutkov prej kakor prejšnji dan ovije okolico v črn plašč, se marsikatera duša prelevi v iskalko luči. Nekateri ljudje iščejo luč v sebi, drugi se v iskanju svetlobe in razvedrila odpravijo v bližnjo gostilno, morda v domačo vas ali mesto, tretji potujejo čez planke, se odpeljejo skozi Karavanke, da bi se z vsakim prevoženim kilometrom in prehojenim korakom približali navdihujoči drugačnosti. Številni trumoma, kakor na romanje, decembra potujejo na številne konce in kraje, kjer v prazničnem obdobju razkošno zasijejo adventni in božični sejmi.

Šest v enem mestu

Če je v vaši duši ščepec nostalgije, vas bo zagotovo očaral predbožični Salzburg. Četrto največje mesto v Avstriji, v katerem živi približno 150.000 prebivalcev, so lani in že nekajkrat prej na CNN uvrstili med 15 najatraktivnejših božičnih destinacij na svetu. Upravičeno, saj adventni Salzburg z očarljivo ponudbo obrtniških in rokodelskih izdelkov, sladkimi dobrotami na lesenih stojnicah, ki spominjajo na mini brunarice, nežnimi zvoki božičnih pesmi in drobnimi lučkami, ki se iskrijo kot zvezde, vsako leto zaživi v božičnem ritmu že sredi novembra. Pa ne zgolj na eni lokaciji, temveč na šestih – toliko je namreč božičnih sejmov v Mozartovem rojstnem kraju, ki še kako močno živi s turizmom. V mestu, kjer sta nekoč bivala tudi slavni zdravilec Paracelsus in znani fizik Christian Doppler, beležijo 2,5 milijona prenočitev letno, turistični delavci pa zatrjujejo, da je dnevnih turistov, ki v celem letu obiščejo njihovo mesto, kar sedem milijonov. Tudi adventni čas je sila privlačen za obiskovalce, saj mesto ob reki Salzach v dobrem mesecu privabi okrog milijon turistov.

Mozart na jogurtu in cmoku

V Salzburgu, ki je za slovenske razmere precej drago mesto, boste v restavracijah v ne najbolj strogem centru za glavno jed odšteli okrog 16 evrov (brez pijače), kakšnih štirikrat manj pa boste plačali, če se v Žitni ulici (Getreidegasse) postavite v dolgo vrsto in počakate na klobasice oziroma hot doge v popečenem kruhu, s čebulo, gorčico in curryjem, ki jih ponujajo v Grillu Bosna. Ta je nedaleč stran od rojstne hiše Wolfganga Amadeusa Mozarta. In ko že omenjamo glasbenega genija – v Salzburgu ga boste srečali skorajda na vsakem vogalu v vseh možnih upodobitvah. V skulpturalni formi pa v kartonasti in mediapan obliki, ki vas vabi na pokušnje in v trgovine. Celo ulični performerji, živi kipi, si v turistični sezoni – ta v Salzburgu traja skoraj vse leto – na glavo nataknejo lasuljo in se odenejo v baročna oblačila ter uprizorijo kakšen skeč, da bi s svojo podobo zaslužili nekaj evrov. A tu se mozartmanija še ne konča: slavni priimek skladatelja so nadeli ne le čokoladnim kroglicam, polnjenim z marcipanom in nugatom, temveč tudi jogurtu, polnjenim cmokom in bogsigavedi še čemu, izvemo od domačinov.

Mokre hlače

Zgodnjebaročni dvorec Hellbrunn, ki ga je v 17. stoletju dal zgraditi nadškof Markus Sittikus von Hohenems, je tistim, ki se v Mozartovo mesto pripeljejo z južnega konca, velikokrat prva postojanka. Od pomladi do jeseni v tamkajšnjem vodnem zabavišču potekajo vodne igre z nepredvidljivimi vodometi, ki jih je nadškof Markus

Sittikus uporabljal za hudomušno zabavo. Ko je želel, da njegovi gostje, ki so z njim posedali za kamnito mizo, odidejo domov, je sprožil mehanizem, ki je gostom zalil hlače, le nadškof na čelu omizja je ostal suh.

Na poti domov se velja ustaviti še v Arnsdorfu, vasici z najstarejšo še delujočo šolo v Avstriji, v kateri je poučeval Franz Xaver Gruber, skladatelj najbolj znane božične pesmi na svetu, Svete noči, ki je prevedena v več kot 330 jezikov. Če pa želite primakniti še kakšen novec za dobre namene, se ustavite na adventnem sejmu v Grödigu, pod cerkvico Sv. Leonarda. Tam vsa leta ves izkupiček od adventne prodaje, ki se ga je v 43 letih nabralo že 4,5 milijona evrov, namenijo za ljudi z motnjami v razvoju in starostnike.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta