Maja Furman
Poglejmo za začetek, kaj o obilju, izobilju in blaginji piše Slovar slovenskega knjižnega jezika: obílje - stanje, za katero je značilen obstoj velike količine materialnih dobrin; izobílje - stanje, za katero je značilen obstoj velike količine materialnih dobrin; blagínja - obilje materialnih dobrin; pománjkanje - stanje, za katero je značilna odsotnost zadostne količine materialnih dobrin. Se vi s to razlago povsem strinjate?
Obilje torej ne pomeni posedovanja zgolj materialnih dobrin?
“Tisto, kar me najbolj preseneča, je človek. Človek žrtvuje svoje zdravje, da bi pridobil denar. Nato žrtvuje svoj denar, da bi nazaj pridobil zdravje. Tako je zaskrbljen s prihodnostjo, da ne uživa v sedanjosti. Rezultat tega je, da ne živi ne v sedanjosti in ne v prihodnosti: živi, kakor da ne bo nikoli umrl, ko pa umira, se zaveda, da nikoli ni zares živel.”
Torej bi lahko rekli, da je obilje pravzaprav stanje uma?
Če je obilje torej popolnoma naravno stanje, ki je dano vsem, zakaj potem po svetu hodi toliko revežev?
Stopnja globalne neenakosti glede materialnega obilja je skrb vzbujajoča.
Kako torej “priklicati” obilje v svoje življenje?
Kdaj ste se vi zavedeli resnične vrednosti obilja?
Koliko ste bili takrat stari?
Kaj ste storili najprej, ko ste ostali brez vsega?
Katere navade naj torej človek vpelje v svoj vsakdan, da bi v svojem življenju ohranjal obilje in ga imel še več?
Zakaj nekateri kljub finančnemu obilju niso srečni?
Njihovo finančno bogastvo temelji na strahu?
Ali lahko pretirana, nenaravna želja po več denarja pripelje do čustvenih neravnovesij (vi to imenujete “čustveni bankrot”)?
Kako se torej uskladiti s sabo in z vsestranskim obiljem?
Intervju je bil objavljen v majski številki revije OBRAZI.
{obrazi}{/obrazi}
{obrazi}{/obrazi}
