Je sankanje zabava ali tvegan šport?

Sankanje postaja moderno, zlasti s plastičnimi krožniki, vrečami, gumami in čolni, ki razvijejo visoke hitrosti. Krmiljenje je pri teh hitrostih nemogoče, zato je pri takšnih sankaških avanturah tudi vse več poškodb. Nasploh se pri smučanju, bordanju, sankanju z lopato ali bobom posameznik izpostavi bistveno večjemu tveganju za poškodbo kot v običajnem okolju. "Večja je hitrost, večje je tveganje za poškodbo," opozarja organizacijski vodja Klinike za kirurgijo v UKC Maribor prim. Jože Ferk, travmatolog in ortoped.

Krmiljenje skoraj nemogoče

Sankanje z lopato ali bobom po vrsti poškodb prav nič ne odstopa od poškodb pri smučanju ali bordanju. Da so posebno nevarna prevozna sredstva na snežni strmini avtomobilske gume, gumijasti čolni, plastične vrečke, plastične lopate - skratka vse tisto, česar ni mogoče zadovoljivo krmiliti, sporoča policija in prav te težave z nekontroliranim gibanjem izpostavi tudi primarij. "Dejstvo je, da je človek, ki uporabi lopato, bob ali pležuh, izjemno izpostavljen tveganju za poškodbe. Plastične lopate recimo ne moremo natančno kontrolirati in se tako pravočasno izogniti nevarnostim, trčenju, padcu in podobno," pravi Ferk. Prav zaradi tega policija svetuje, da se za otroka, ki nima klasičnih sani, ampak plastični krožnik, lopato in podobne rekvizite, izberejo za spust brežine s čim manj neravninami. Odskoki pri sankanju s takimi težje vodljivimi pripomočki po neravnem terenu lahko poškodujejo hrbtenico in hrbtenjačo. Največ poškodb pri smučarskih aktivnostih je prav pri otrocih in mladostnikih ter pri starejših nad 50 let. "Otroci so na smučiščih najbolj aktivni in tudi najbolj tvegajo. So, preprosto rečeno, pogumni in precenijo svoje psihofizične sposobnosti. Po drugi strani starejši niso več tako hitri, reakcije so upočasnjene, tkiva so stara in se prej poškodujejo. Vezi prej počijo, kosti se prej zlomijo," strokovno našteva Ferk.

Največ poškodb glave in hrbtenice

Glede na statistične podatke Ferk navaja, da se na smučiščih na tisoč udeležencev eden poškoduje. Pri smučanju in deskanju je največ poškodb glave in hrbtenice, sledijo poškodbe rok in nog. Takšne poškodbe spremljajo tudi sankače na bobu ali lopati. "Največkrat je poškodovana glava zaradi trčenj, udarcev in padcev," pravi Ferk. Poškodbe glave vključujejo blage udarce v glavo, pretres možganov in življenjsko ogrožajoča stanja, kot so zlomi lobanje in znotrajlobanjske krvavitve. Čeprav je smučarska čelada zakonsko predpisana le za smučarje do 14. leta starosti, uporaba čelade pa pri sankanju sicer ni predpisana, njeno uporabo zdravniki in policija pri otrocih zelo priporočajo, saj lahko z zaščitnimi sredstvi precej zmanjšamo poškodbe ob nesreči. Čelada zaščiti glavo, tako imenovana želva zaščiti hrbtenico in se vedno bolj uveljavlja pri zimskih športih. "En udarec z glavo ob trdo podlago, steber, zid, drugega smučarja ima lahko dolgoročne posledice, odvisno od hitrosti, s katero udeleženec prileti v oviro. Včasih tudi nismo zahtevali, da imajo otroci čelade pri kolesarjenju, danes je to obvezno," o smotrnosti čelade meni Ferk. Ne pozabite še na primerna oblačila, obuvala in primerne, močnejše in bolj vzdržljive pripomočke, da vzdržijo nizke temperature in udarce, saj bi sicer ostri deli plastike lahko sankača močno poškodovali. Z majhnim otrokom naj bo med spustom po bregu še eden od staršev ali drug otrok.

Pogost vzrok prevelika hitrost

Smučišča so namenjena smučarjem, medtem ko je sankanje dovoljeno le na površinah, ki so predpisano označene oziroma zavarovane. Poškodovanci, s katerimi se je srečal Jože Ferk, so običajno precenili svoje psihofizične sposobnosti in se izpostavili prevelikemu tveganju. "Potem pa želijo skorajda vedno krivdo preložiti na drugega. Redkokdo je samokritičen, da bi moral biti bolj pozoren in se z manjšo hitrostjo poditi po strmini. Če bi vsi tako ravnali, bi bilo poškodb bistveno manj," pravi Ferk, ki opaža, da se na domačih smučiščih ali domačih hribih pripeti manj poškodb, ker je tam manj udeležencev, sankači lažje vzdržujejo večjo razdaljo in po navadi ni drugih ovir, kot so stebri, drevesa, grmovje, skale ali zgradbe.