Urška Mlinarič
Saga z zamenjavo štirih od skupno sedmih članov upravnega odbora Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), ki so v njem v imenu vlade, bo danes dobila epilog. Upravni odbor bo presojal, kdo je najbolj primeren kandidat za direktorja ARRS, ki letno med raziskovalne organizacije razdeli dobrih 200 milijonov evrov. Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah sta se na razpis za direktorja prijavila sedanji vršilec dolžnosti dr. Mitja Lainščak, 48-letni specialist kardiologije in vaskularne medicine iz Murske Sobote, in 47-letni Kamničan dr. Matjaž Bevk, ki je doktoriral iz informacijske tehnologije, zadnje desetletje pa je vodil več različnih podjetij oziroma poslovnih enot družb, ki se ukvarjajo s sodobnimi tehnologijam: Merit International, Beenius in Better.
Zadnjo besedo pri imenovanju bo imela vlada, ki izbiro upravnega odbora lahko tudi zavrne, kot se je zgodilo konec januarja, ko so zavrnili imenovanje dr. Lidije Tičar Padar za vršilko dolžnosti. Takrat so, ker upravni odbor pod vodstvom dr. Jane Kolar tudi v drugo ni sledil željam ministrstva za izobraževanje in je namesto Lainščaka, ki velja za izbiro državnega sekretarja za visoko šolstvo dr. Mitje Slavinca, ponovno predlagal Tičarjevo, zamenjali predstavnike ustanoviteljice. Vendar se nova četvorka na čelu z dr. Igorjem Emrijem zaradi ugotovitve upravnega sodišča o postopkovni napaki vlade, ki ni navedla razlogov za njihovo razrešitev, ni dolgo obdržala. Vlada je opravila popravni izpit, tako da bodo Emri, Fidel Krupić, dr. Gabrijela Horvat in dr. Tina Tomažič, ki so po prvem imenovanju za vršilca dolžnosti le izbrali Lainščaka, danes s še tremi člani, vendarle odločali o najboljši izbiri za direktorja.
"Izbor bo profesionalen in korekten"
Emri, ki ga z Lainščakom in Slavincem poleg tega, da so vsi trije Prekmurci, združuje tudi sodelovanje v ožjem vodstvu Pomurske akademsko znanstvene unije, je ob ponovnem imenovanju v upravni odbor za Večer zatrdil, da bodo izbrali strokovno najboljšo osebo. "Izbor bo profesionalen in korekten." Podobno je bil jasen Krupić: "Nihče mi ne bo narekoval, kako naj se odločim. Če me kandidat ne prepriča, me lahko pokliče kdorkoli, pa ga ne bom podprl."
Jana Kolar: "Zaposleni si zaslužijo posebno pozornost, saj ARRS pestijo hudi kadrovski problemi"
ARRS je štiri mesece po uveljavitvi novega zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti v fazi, ko mora sprejeti vrsto podzakonski aktov in ponovno vzpostaviti informacijski sistem, zato nekdanji državni sekretar za visoko šolstvo dr. Jure Gašparič meni, da mora agencijo voditi človek, ki ima ustrezen odnos do raziskovalcev, inštitutov, univerz, je navdihujoč zagovornik znanosti in je najprej izvrsten poznavalec slovenskega in evropskega znanstvenoraziskovalnega ekosistema. "Nekdo, ki predobro ve, katere so pasti tudi najboljših evalvacijskih sistemov, in ki že danes pozna smer, v kateri bo iskal rešitve. Nekdo, ki ve, kakšne so možnosti in zmožnosti ARRS v konkretnih (zakonskih, kadrovskih in organizacijskih) pogojih delovanja in kako jih optimizirati. Nekdo, ki ima natančno predstavo o tem, kaj naj sodobna raziskovalna agencija počne."
Tudi o drugih pomembnih in zahtevnih zadevah
Dr. Jana Kolar dodaja, da zahtevnost dela na ARRS zahteva predanost celega človeka, v spoštljivem in tesnem sodelovanju z raziskovalno skupnostjo, organi ARRS, zaposlenimi in ministrstvom. "Pri tem so še posebej pomembne voditeljske lastnosti, kot so medosebna komunikacija, odprtost, fleksibilnost in sposobnost navdihniti sogovornike, javnost in zaposlene. Slednji zaslužijo posebno pozornost, saj ARRS pestijo hudi kadrovski problemi. Zagotovitev transparentnega delovanja agencije in prilagoditev novi zakonodaji morajo biti prve prioritete osebe na čelu agencije."
Izbira direktorja ARRS pa ne bo edina točka tokratne seje. Pravzaprav čudi, da je na sejo uvrščena vrsta sila pomembnih in vsebinsko zahtevnih točk, kot je sprejetje pravilnika o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, pravilnika o raziskovalnih nazivih in tudi odločanje o financiranju novoustanovljenega javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo, ki, kot opozarjajo strokovnjaki, terja poglobljeno razpravo in ne sprejemanja kot po tekočem traku.
Preoblikovanje inštituta na UL
Vlada bo še ta teden na predlog ministrstva za izobraževanje odločala o preoblikovanju javnega zavoda Inštituta za matematiko, fiziko in mehaniko v Ljubljani v javni raziskovalni zavod. Po naših informacijah si je omenjeni zavod za to preoblikovanje neuspešno prizadeval že leta, saj je financiran kot koncesionar, s preoblikovanjem pa bo določanje sredstev za stabilno financiranje potekalo po določilih zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti. Prorektor za raziskave in razvoj na Univerzi v Ljubljani dr. Anton Ramšak je za Večer pojasnil, da je univerza na pristojno ministrstvo že lani decembra posredovala pozitivno mnenje glede preoblikovanja. "Univerza v Ljubljani in inštitut, ki združuje delo slovenskih matematikov, že več kot 60 let zelo dobro sodelujeta. Na inštitutu delujejo vrhunski slovenski matematiki, med drugim vsi trije člani SAZU s področja matematike in tudi raziskovalci z Univerze na Primorskem in Univerze v Mariboru," je še pojasnil.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
