Ljudje še vedno umirajo zaradi zastrupitev z zeleno mušnico

Zdravniki iz Centra za zastrupitve Interne klinike UKC Ljubljana opozarjajo, da morajo biti ljudje previdni pri nabiranju gob, saj lahko tudi dobri poznavalci gob spregledajo kakšno strupeno. Število zastrupitev z gobami se iz leta v leto spreminja in je odvisno od sezone ter tega, ali se zastrupi posameznik ali večje število ljudi naenkrat (družina). Leta 2012 je bilo po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) zaradi zastrupitve z gobami hospitaliziranih največ ljudi, in sicer 83, medtem ko je bilo lani obravnavanih dvanajst posameznikov. Septembra letos so v 24-urni toksikološki službi Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo (Center za zastrupitve) obravnavali 14 zastrupitev z gobami.
{youtube_center_ozko}https://youtu.be/Qx-PdN3b3-U{/youtube_center_ozko}
"Največ zastrupitev je v času gobarske sezone, ki je odvisna od vremenskih razmer, toplega in vlažnega poletja in jeseni, še posebno septembra in oktobra. Do zastrupitev lahko pride tudi zunaj sezone - če jemo strupene vložene ali zmrznjene gobe -, zbolimo pa lahko tudi po zaužitju užitnih gob, če te niso ustrezno pripravljene ali pa jih uživajo ljudje, ki imajo predpisano dieto zaradi bolezni prebavil," povedo v centru. Dodajo, da so prebavne težave, kot so slabost, bruhanje in diareja, največkrat posledica neustrezno pripravljenih in zaužitih, a sicer užitnih gob.

Letno vsaj en primer smrti

Prof. dr. Andreja Sinkovič iz Oddelka za intenzivno interno medicino opozarja, da gre najverjetneje za lažjo zastrupitev, če se slabost razvije v prvih od treh do štirih urah po zaužitju gob, ki bo izzvenela v dveh dneh. Kadar se pojavi slabost - bruhanje in diareja - šele kasneje, po šestih urah ali celo po dnevu, pa lahko to pomeni zastrupitev z najbolj strupenimi gobami iz rodov Amanita, Galerina in Lepiota. V obeh primerih moramo obiskati zdravnika, saj smrt zaradi zastrupitve z gobami, ki vsebujejo amotoksine, nastopi brez ustreznega zdravljenja v petih do osmih dneh. "Običajno se bolnik napoti v urgentno ambulanto, kjer se oceni splošno stanje bolnika. Odvzame se mu kri in spere želodec. V primeru izsušitve prejme bolnik infuzijo tekočine glede na stanje elektrolitov seruma. Ob infuziji tekočine se meri krvni tlak, nadzoruje EKG in krvni sladkor, zlasti pri starejših, srčnih in sladkornih bolnikih," pove Sinkovičeva. V Centru za zastrupitve dodajajo: "V primeru zastrupite z zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami lahko pride po prehodnem izboljšanju prebavnih težav do hude okvare organov - predvsem odpovedi jeter in ledvic, tudi smrti. Ob pravočasnem pregledu in sprejemu v bolnišnico lahko bolniku, pri katerem sumimo na zastrupitev z zeleno mušnico, še izperemo želodec in mu damo aktivno oglje. Bolnik dobi zdravilo, ki preprečuje vezavo strupa na tkiva, vendar je to učinkovito le prve tri dni po obroku gob, ko strup še kroži po krvi, po vezavi strupa na tkiva pa ni več učinkovito." Pojasnjujejo, da se včasih pri zastrupitvi z zeleno mušnico opazni simptomi umirijo, a sledi odpoved jeter in ledvic. "Pri grozeči dokončni odpovedi jeter sprožimo postopek za transplantacijo jeter, vendar se na pravočasno pridobitev organa ni vedno mogoče zanašati. Bolniki kljub napredku medicine še vedno umirajo zaradi zastrupitve z zeleno mušnico ali njej sorodnimi gobami. V Sloveniji vsako leto še vedno beležimo vsaj en smrtni primer zaradi zaužitja strupenih gob, " svarijo.

Slovenija je vroča točka

Že v drugi polovici prejšnjega stoletja, v povojnem obdobju, so bile gobe, predvsem zaradi dostopnosti, pomemben del prehrane v času pomanjkanja. Podoben trend množičnega nabiranja smo imeli pri nas tudi v obdobju zadnje hujše ekonomske krize. Pogosto so jih odkupovala razna podjetja, kar je sicer danes v slovenskem prostoru redkejša praksa, saj nakupovalne police polnijo večinoma gobe iz tujine. Slovenci se lahko ponašamo z velikim številom ugodnih rastišč, med njimi so najbolj znana Pokljuka, Smrekovec, Pohorje in Goričko. Kot povedo v neprofitnem gobarskem društvu Lisička v Mariboru, je naša dežela na področju biodiverzitete v Evropi tako imenovana vroča točka, kar se v veliki meri odraža tudi v količini gob v slovenskih gozdovih. "Ker smo v primerjavi z nekaterimi evropskimi državami še relativno čista država, lahko tukaj najdemo tudi vrste gob, ki so dobri bioindikatorji zdravega okolja. Take so v večini evropskih držav zavarovane. Nekaj jih je na rdeči listi tudi v Sloveniji, ocenjuje pa se, da je pri nas okoli 15.000 vrst gob. Doslej smo jih v Mikološki zvezi Slovenije (MZS) poimenovali okoli 3500," razložijo in dodajo, da je praviloma užitnih 505 vrst.

Nabiramo le poznane vrste, drugih ne uničujemo

Gobe ne le z okusom, marveč tudi s kakovostnimi sestavinami hranilnih vrednosti popestrijo naše jedilnike v vseh letnih časih. Vsebujejo vitamin A, B6 in B12, C in D, prav tako železo, kalcij in magnezij. Pomembne bioaktivne sestavine so tudi polisaharidi, predvsem β-glukani, ki krepijo naš imunski sistem. Pri nabiranju moramo slediti osnovnemu gobarskemu pravilu - nabiramo le te, ki jih resnično poznamo, teh, ki jih ne, pa ne uničujemo. "Gobe pravilno nabiramo tako, da ne uničujemo podrasti in jih ne dajemo v plastične vrečke, temveč zračne košare, saj te omogočajo, da se med hojo raztrosijo gobji trosi. Ne pobiramo zavarovanih vrst, teh je pri nas 41 vrst, ki so opredeljene v uredbi o varovanju prosto živečih vrstah gliv," pove Slavko Šerod, predsednik društva Lisička, in pojasni, da lahko posameznik iz gozda odnese največ dva kilograma gob. V primeru kršitve globa za fizično osebo znaša 200 evrov ali več. Praviloma pri nabiranju gob uporabimo dva načina - če je bet trd, gobo potisnemo k tlom in jo zavrtimo (s tem ostane v zemlji del, ki bo obrodil tudi prihodnje leto), če je mehek (gnil), gobo vodoravno odrežemo. Gobe očistimo, še preden jih odložimo v košaro.

Gob ne najdeš sam, te najdejo tebe

Osemdesetletni Stanko Kolar je po gobe hodil že s starši, kasneje pa s hčerko, ki je pridobljeno znanje prenesla na svoje otroke, tako z danes 20-letno vnukinjo Pio Berglez skupaj nabirata gobe že 15 let.