Kot prvi slovenski glasbenik ste razprodali največjo dvorano pri nas. Kakšni so bili občutki po Stožicah?
Je bila trema, predno ste stopili na oder, večja kot ponavadi?
Kaj lahko temu sledi?
Koncert v Mariboru bo 1. aprila. Do Štajercev gojite prav posebno simpatijo. Kako to?
Za božič ste nastopali v Ljubljani, v Maribor pa pridete na veliko noč. Je to naključje?
Dragan Bjelogrlić pravi, da ste v Beogradu bolj slavni, kot si mislite. Kaj je s tem mislil, kako slavni ste tam po svojih opažanjih?
Pa vseeno, se vam zdi, da se tam ljudje obračajo za vami, ali vedo, da obstaja Magnifico?
Veliko daste na zunanji videz. Po kom imate to?
Vaša odrska garderoba je precej pisana. Najnovejša v kolekciji je roza obleka, v spominu pa imamo tudi nebeško modro, v kateri smo vas videvali pred leti. Baje so vam jo ukradli.
Velikokrat omenjate svoje korenine, ob srbskih so vas zaznamovale tudi belokranjske. Kaj vam je dala Bela krajina?
Ste tudi po njihovi zaslugi vzljubili glasbo?
Pravite, da ne marate političnega angažiranja v glasbi, pa vendar ste s svojimi besedili v našem prostoru sprožili kar nekaj debat, bolj družbenih ...
Veljate za zapriseženega Šiškarja. Vse imate tu, dom, službo, najljubši lokal, intervjuje dajete tu v studiu, celo izid plošče ste imel tukaj v Tivoliju …
Preden ste se začeli z glasbo ukvarjati profesionalno, ste zamenjali kar nekaj služb. Kako ste iz amaterskega postali profesionalni glasbenik, kdaj se je zgodil ta preskok?
Redno službo v smislu delavnika, urnika in neke rutine ste si pravzaprav ustvarili sami.
Cel intervju lahko preberete v novi številki revije STOP.
