Makaroni so vrhunski diplomati, pomaga tudi pica

Nič ni tako dobro, da ne bi moglo biti še boljše. In tudi ni nič tako zelo priljubljeno in popularno, da ne bi moglo biti še bolj. Italijanska kuhinja je že nekaj takšnega. Znana in priljubljena po vsem svetu. Kako tudi ne bi bila, ko pa je povsem v skladu s tako zelo priporočanim mediteranskim načinom prehranjevanja. V italijanski kulinarični zakladnici namreč najdemo vse, kar za zdrav način prehranjevanja potrebujemo - veliko zelenjave (nekatera še dandanašnji dozori na soncu), stročnice in žitarice, olivno olje, odlično vino (z zdravo mero seveda), ribe in meso, sire in mlečne izdelke. Riž in testenine tudi, četudi jih mnogi ne uvrščajo v prav zdravo hrano, vsaj bel riž in jajčne testenine iz bele moke ne. A kdo bi se lahko uprl od rumenjakov rumenim testeninam stoterih oblik in različnih velikosti, od navadnih špagetov do polnjenih tortelinov, raviolov, kanelonov in mnogih drugih?

Iz Neaplja preko Amerike v svet

Po naštetem se morda kdo vpraša, kje pa je pica, po svetu, razen špagetov, verjetno najbolj znana italijanska jed. Ki se, tako je na otvoritvi tedna italijanske kulinarike v Sloveniji, povedal izvedenec dr. Janez Bogataj, ki ga je k sodelovanju povabilo italijansko veleposlaništvo v Sloveniji, po svetu ni razširila iz Italije oziroma Neaplja, kjer je nastala, pač pa iz ZDA, ko so jo tam začeli peči italijanski priseljenci. Pa še kakšna druga zanimivost je povezana s pico.

Nastop slovenske manjšine

"

Sicer pa so kakovost, identiteta in odličnost ključne besede prvega tedna italijanske kulinarike, namenjenega spodbujanju italijanske prehrambene tradicije v tujini, kot ene najbolj prepoznavnih komponent blagovne znamke Italija (Made in Italy)," je poudarila Elisa Scelsa, vodja agencije za promocijo v tujini in internacionalizacijo italijanskih podjetij, ki deluje v okviru oddelka veleposlaništva za gospodarsko promocijo. "Takšni dogodki tudi poudarjajo prednosti mediteranskega načina prehranjevanja, dogodek v Sloveniji pa smo povezali s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem, ki zastopa ekonomske in socialne interese podjetnikov slovenske manjšine v Italiji," je še dodala.

Gastrodiplomacija, delovna obveznost

T

udi Italijani so torej gastrodiplomacijo vzeli zares. Kot jo že nekaj let za promocijo svoje že itak slavne kuhinje koristijo Francozi. In vedno več drugih držav. Začetki tako imenovane gastrodiplomacije segajo le dobrih 13 let nazaj, takrat so namreč številne države začele premišljen sistem promocije svojih kulinaričnih značilnosti, ki ima na koncu koncev tudi ekonomski učinek. Projekti so sicer zahtevni in države se jih lotevajo na različne načine, a glede na vse večjo popularnost kulinaričnih dogodkov, TV-oddaj in elektronskih ter tiskanih vsebin o kulinariki ni bilo treba dolgo čakati, da so predstavitve gastronomskih značilnosti in posebnosti postale sestavni del delovnih obveznosti (tudi) diplomatskih predstavništev.

Milanska rižota in sicilijanske testenine

Težko se je odločiti, kje začeti kulinarično popotovanje po Italiji. Na severu, morda v Milanu, s slovito milansko rižoto, v kateri ne sme manjkati žafran? Ali kar na jugu, v Neaplju, kjer je svoj pohod začela pica? Morda na Siciliji, kjer so Arabci že v 12. stoletju izdelali toliko testenin, da so jih začeli izvažati v Lombardijo? Morda v Benetkah, kjer je, prav tako v 12. stoletju, že deloval trg s testeninami? Morda še podatek, ki ga je bil navedel dr. Bogataj: "Izum suhih testenin sicer pripisujejo Arabcem, ki so se bili naselili na Siciliji. A previdno s takimi ocenami - raje rečemo, da so jih začeli izdelovati v krajih, ki so bili pod njihovim vplivom."