Med celino in morjem navdušujejo slapovi, jezera, utrdbe in jame

Lika in Gorski kotar sta po krivici nekoliko zapostavljeni del Hrvaške, saj ponujata številne ogleda vredne zanimivosti

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Majerovo Vrilo
Ivan Sardi

Gorski kotar in Lika ležita v delu Hrvaške, ki se mu slovenski turisti v želji, da bi se čim prej okopali v morju, navadno ognemo. Če potujemo proti Istri in Kvarnerju, ju obvozimo severno, če se napotimo naprej proti Dalmaciji, pa odbrzimo skozi razmeroma prazno pokrajino in niti ne pomislimo, da bi bilo morda dobro zaviti z avtoceste in se kje ustaviti. Pa vendar obe pokrajini skrivata veliko zanimivega in vrednega ogleda ali celo daljšega postanka.

Največje mesto na tem območju je Karlovec, pravijo mu tudi mesto na štirih rekah, saj ga oblivajo Korana, Kolpa, Mrežnica in Dobra, vse štiri reke pa ponujajo tudi številne možnosti za aktivnosti na prostem, od ribolova prek raftanja do kopanja. Če obiščete Karlovec, se morate obvezno povzpeti na grad Dubovac, ki stoji na vzpetini nad Kolpo, ime pa je dobil po rastišču hrasta doba oziroma duba. Slikovita utrdba iz 13. stoletja je eden najbolje ohranjenih spomenikov fevdalne arhitekture na Hrvaškem, z višine 185 metrov nad morjem po ponuja prelep razgled na okolico. Mesto ob štirih rekah pa ne bi upravičilo svojega imena, če ne bi ponujalo tudi vpogleda v podvodni živalski in rastlinski svet. V Karlovcu je tako za vse generacije privlačna turistična točka sladkovodni akvarij Aquatika, v katerem se pod zelenim gričkom ob Korani skriva bogastvo hrvaških rek, jezer in močvirij. Po Kolpi pa lahko zaplujete tudi na repliki lesene ladje iz 18. stoletja, na kateri vam bo kapitan pripovedoval zgodbe o zgodovini rečne plovbe, o potopljenih ladjah iz časa antike, o karlovških sirenah in vam pokazal prebivalce rečnega brega: vodomca, orla belorepca, kormorane, če boste imeli srečo, pa tudi vidro ali bobra.

Mrežnica pri Karlovcu
Julien Duval

Na skali nad Kolpo, le 15 kilometrov iz Karlovca, je bil zgrajen tudi grad Ozalj, pod katerim se je pozneje razvilo istoimensko naselje. Od konca 14. stoletja je bil grad – podobno kot večina gradov na tem predelu Hrvaške – v rokah močne hrvaške plemiške rodbine Frankopanov. Eden od njihovih gradov je bil tudi v Ogulinu, v njem je danes na ogled Ivanina hiša pravljic, ki jo je navdihnilo delo hrvaške pravljičarke Ivane Brlić-Mažuranić, imenovane tudi „slovanski Tolkien“. Pravljice pa so tudi vsebina tematske poti z dvanajstimi postajami, s katere lahko nadaljujete pot na Klek, zaščitni znak hrvaškega planinstva in alpinizma. Njegova najbolj znana veduta je 200 metrov visoka gola stena na vrhu, ki po ljudskem izročilu velja za zbirališče čarovnic.

Grad Ozalj
Zoran Jelača

Nekoliko čarobno se boste počutili tudi v Rastokah, naselju ob izlivu Slunjčice v Korano. Tamkajšnje lesene hiške, vodni mlini in mostički so bili leta 1962 slikovita kulisa za snemanje filma o indijanskem poglavarju Winnetouju in njegovih pustolovščinah. Najlepši prizor pa ponujajo mostovi, ki vodijo čez Slunjčico in odkrivajo pogled na številne majhne slapove, tolmune in jezerca, ki tvorijo ustje Slunjčice.

Veliko bolj znana so pač Plitviška jezera, največji narodni park na Hrvaškem, razglašen že leta 1949. Zaradi posebnega procesa nalaganja lehnjaka, ki je vzrok za nastanek jezerc, pa so bila Plitviška jezera leta 1979 uvrščena tudi na Unescov seznam svetovne dediščine. Leta 1997 so park razširili na današnjih skoraj 300 kvadratnih kilometrov, v katerih pa 16 večjih in veliko manjših jezerc zavzema le kakšen odstotek površine. Pa vendar je kristalno čista turkizna voda največji magnet za obiskovalce, saj si lahko pridejo jezera ogledat v vseh letnih časih in prav vedno odnesejo s seboj nepozabne vtise.

Veliki slap Plitvice
Aleksandar Gospić

Na poti proti morju leži nedaleč od avtoceste tudi Smiljan, rojstni kraj Nikole Tesle. Danes je Teslova rojstna hiša skupaj s srbsko pravoslavno cerkvijo sv. Petra in Pavla, v kateri je njegov oče Miljutin služboval kot paroh, in okolico urejena v spominski center, v katerem so prikazani številni Teslovi izumi. Ker je bodoči veliki znanstvenik prvo znanje nabiral v Karlovcu, pa so tam, prav v neposredni bližini njegove nekdanje šole, leta 2023 odprli Nikola Tesla Experience Center, izobraževalno-turistično središče, v katerem je v treh etažah s pomočjo sodobnih tehnologij na interaktiven način mogoče izvedeti vse o genijevih vizijah.

Muzej Nikole Tesle
Ivo Biočina

Od morja nas tako loči le še gorovje Velebit, ki smo ga nekoč morali prečkati, danes pa se elegantno zapeljemo skozenj. Ljubitelji narave in pohodništva pa se morda le podajo v stene narodnega parka Severni Velebit, kjer navdušujejo kraški pojavi in kjer se začne ena najbolj znanih hrvaških planinskih poti, Premužićeva staza. Že v tridesetih letih 20. stoletja jo je zgradil inženir Ante Premužić, velik ljubitelj Velebita, skupno pa je doga kar 57 kilometrov. Poznavalci jo štejejo za pravo mojstrovino gradbeništva, ker je zgrajena iz kamna na način suhozida in vodi do najbolj surovih in razgibanih predelov Severnega Velebita. Najbrž ni treba niti omeniti, da se s številnih razglednih točk na stezi odpirajo čudoviti razgledi proti morju in kvarnerskim otokom. Na južnem delu Velebita pa so za turiste odprte tako imenovane Cerovačke špilje oziroma Cerovške jame, obiskovalci si lahko ogledajo bodisi Zgornjo bodisi Spodnjo jamo, lahko pa tudi obe.

Severni Velebit
Julien Duval

In ko se ob vseh znamenitostih in zanimivostih oglasi želodec, v Karlovški županiji zagotovo ne boste ostali lačni in žejni. Najpomembnejša mesna specialiteta je tukaj jagnjetina, že omenjene štiri reke pa so bogate s krapi, ščukami in somi, ki se v najrazličnejših oblikah znajdejo v loncih in na mizi. Gozdovi prispevajo divjačino in gobe, ki dajejo jedem značilen vonj in okus. Izmed zelenjave so največkrat na krožniku fižol, kislo zelje in razna žita. V malih domačih sirarnah nastajajo tradicionalne vrste sira, kakršen je denimo škripavac. Je najbolj svež sir, kar jih je mogoče uživati, saj je izdelan iz pravkar namolzenega mleka, le toliko segretega, da se v njem raztopi sirilo. Drugi značilni avtohtoni vrsti sira sta dugoreška žuljica in slunjska masnica. Za konec se lahko posladkate z uštipci, pecivom iz kvašenega testa, podobnim majhnim krofom.

In ko se prebijete skozi ali čez Velebit, ne pozabite obiskati trdnjave Nehaj v Senju, s katere se prav tako odpira nepozaben razgled na Jadransko morje. Kljub njenemu imenu pa se tukaj odkrivanje Hrvaške še ne neha, saj je neodkritih kotičkov še celo število.

Trdnjava Nehaj v Senju
Goran Sekula
Hrvaška turistična skupnost
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.