»Meni se to ne more zgoditi«

Ali razumemo, kaj imamo zavarovano? Kako visoke so naše premije? Kaj vključuje naše zavarovanje? Ob pogovoru s strokovnjaki iz slovenskih zavarovalnic je jasno, da so nedavne naravne nesreče v družbi nekoliko spodbudile razmišljanje o pomenu zavarovanja. Vseeno pa je pomembno, da pri sklepanju novih zavarovanj ne hitimo, ampak si vzamemo čas in zavarovalno pogodbo resnično razumemo. Zlasti je razumevanje zavarovanj pomembno za mlajše generacije, ki se z zavarovalništvom šele spoznavajo.

»Mladi danes postajajo vse glasnejši člen družbe, za katerega pa se je v raziskavi, opravljeni za SZZ pred nekaj leti, izkazalo, da je slabo finančno pismen. Če želimo, da odgovorno prevzamejo svojo vlogo, morajo tudi znati poskrbeti za svojo finančno varnost,« je poudarila Mateja Lamovšek iz Slovenskega zavarovalnega združenja (SZZ).

SZZ je leta 2019 namreč izvedlo raziskavo, ki za sektor zavarovalništva in osebne finance ni pokazala spodbudnih rezultatov pri mlajših generacijah. Kljub temu, da so sami sebe označili kot finančno pismene, so dejanski rezultati pokazali nizek indeks njihovega finančnega znanja.

Da bi povečali stopnjo razumevanja pomena zavarovalništva, SZZ zaznano vrzel že tretje leto naslavlja z izvajanjem projekta LIT (Lajf = igra tveganja). Mladim želijo na različne načine približati zavarovalništvo, kar med drugim dosegajo z vsakoletnim LIT hekatonom. Tekmovalce postavijo pred izziv, za katerega morajo v 48 urah poiskati rešitev. Pri tem jih usmerja ekipa LIT mentorjev, ki so jo letos sestavljali Nejc Černe iz Zavarovalnice Triglav, Rusmir Delić iz Zavarovalnice Vzajemna, Žiga Godec iz Prve Osebne zavarovalnice, Mateja Lamovšek iz Slovenskega zavarovalnega združenja in Karmen Madjar iz Zavarovalnice Sava. Letošnja tema hekatona je nagovarjala prav nizko stopnjo poznavanja različnih tipov zavarovanj, ko pride do naravnih nesreč.

»A s tem se moram ukvarjati?«

»A s tem se moram ukvarjat? To je tako težko, dolgočasno, moreče, zapleteno …« Pa tudi »Jaz tega ne rabim, meni se to ne more zgoditi,« potek pogovorov s strankami opiše Žiga Godec, iz Prve Osebne zavarovalnice. Opisuje, da lahko mine tudi nekaj let, preden se posameznik odloči, da nekaj ukrene. Na delovnem mestu se vsak dan srečuje z zgodbami o nesrečah: »Težko je gledati žensko, ki zaradi nesreče ostane brez moža, po njem prevzame kredit za kmetijo in sama vzgaja dva otroka. Ne upam si pomisliti kako bi finančno zmogla, če se mož ne bi pravočasno zavaroval. In skoraj sam zajokaš, ko vidiš njeno olajšanje, ko se zave, da je mož pomislil nanjo in je po njegovi smrti dobila izplačilo zavarovalnice.«

»O tveganjih običajno ne razmišljamo, zato tudi ne dajemo dovolj pozornosti temu, kako se zaščititi ali kako zmanjšati tveganja. K temu nekaj pripomore pomoč države in solidarnost družbe, ki se običajno pozitivno odzove na stisko posameznika. Zavarovanja sicer poznamo, a glede na izkušnje ob škodnih dogodkih se premalo posvečamo temu, kakšno zavarovanje potrebujemo,« je še dodala Mateja Lamovšek in poudarila, da je zavarovanje le ena izmed oblik zagotavljanja varnosti, tako finančne kot socialne.

O negativnih situacijah ne želimo razmišljati

Pomembno je, da se zavedamo pomena preventive: »Res je, da ljudje pogosto ne želimo razmišljati o negativnih situacijah ali morebitnih nesrečah. V naši naravi je, da se raje osredotočamo na pozitivne stvari in se izogibamo razmišljanju o morebitnih nesrečah ter njihovih posledicah za nas. Vendar je pomembno, da razvijemo zavedanje, da je preventiva in pripravljenost na nepredvidene dogodke ključnega pomena. Čeprav se morda te situacije ne zgodijo, je bolje biti pripravljen, kot pa se soočiti z nepripravljenostjo v primeru resnične nesreče,« je povedala Karmen Madjar, Zavarovalnica Sava.

Zavedanje o pomenu preventive se v Sloveniji sicer počasi povečuje, a nam kljub temu primanjkuje razumevanja specifičnih zavarovanj. Rusmir Delić iz zavarovalnice Vzajemna je izpostavil: »V Sloveniji se v zadnjih letih povečuje ozaveščenost o pomenu preventive za ohranjanje zdravja. Veliko ljudi se zaveda potrebe po osnovnih zavarovanjih, kot so zdravstveno zavarovanje, avtomobilsko zavarovanje itd. Vendar pa primanjkuje ozaveščenosti o specifičnih vrstah zavarovanj, kot so zavarovanje premoženja, odgovornosti ali pokojninsko zavarovanje.«

S podpisom pogodbe ne smemo hiteti

»Vzemite si tisti dan časa za pogovor sami s sabo in ugotovite, kaj vas lahko ogrozi in kaj lahko izgubite. (...) Ni treba drveti v podpis prve pogodbe, ki vam jo ponudijo, mirno jih preglejte več in izberite po premisleku,« še poudarja Žiga Godec, Prva Osebna zavarovalnica.