Milo, šampon, olje, krema: kaj je dobro za otroško kožo?

Ba. V.
01.11.2020 06:00

Otroška koža je tanjša kot koža odraslih, zato se prej izsuši in potrebuje dodatno zaščito.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

​Otroška koža je veliko bolj mehka in nežna kot koža odraslih, zato se hitreje poškoduje in jo moramo bolje varovati. Po sestavi je sicer enaka kot pri odraslih in se dokončno razvije v šestih mesecih po rojstvu, toda struktura posameznih plasti kože je pri otrocih drugačna. Matične celice, iz katerih nastajajo nove celice kože, denimo ležijo bolj na površju in so zato bolj izpostavljene UV-žarkom. Zato jo tudi sončne opekline prizadenejo drugače: rdečica se pri otrocih pojavi z zamikom, toda takrat je koža že močno poškodovana. Otroški koži pa škodujejo tudi drugi vplivi iz okolja - suh zrak v prostorih, veter in mraz. Ker je otroška koža bolj nagnjena k izsušitvi in je ne varuje hidrolipidni sloj kot pri odraslih, moramo za njeno nego uporabljati blaga sredstva, ki je ne dražijo, pač pa jo dodatno vlažijo.

Kaj uporabljamo za čiščenje in nego kože

Milo, primerno za umivanje otroka, naj ne bo alkalno, ker lahko spremeni pH-vrednost kože. Strokovnjaki priporočajo uporabo tako imenovanih sindetov, milnih izdelkov s pH-vrednostjo 5,5, ker koži vračajo naravno maščobno ravnovesje. Posebno učinkoviti sindeti imajo dodane snovi, ki kožo mastijo in v njej zadržujejo vlago, na primer mandljevo olje. Blago alkalno milo lahko prvo leto uporabljamo tudi za umivanje glave. Dovolj je, če dojenčka umivamo en dan z milom, drug dan pa samo z vodo.

Šamponi za lase in telo so primerni za uporabo pri dojenčkih, starih vsaj nekaj mesecev. Šamponi naj ne vsebujejo umetnih barvil in dišav ter sestavin, ki lahko dražijo kožo in oči. Za kožo pa je koristno, če je šamponu dodano olje, na primer mandljevo, ki ji dodaja vlago.

Janko Rath

Olje lahko uporabljamo za to, da s kože odstranimo ostanke kreme in pudra, hkrati pa na koži naredi film, ki preprečuje njeno izsuševanje ter zmanjšuje trenje pod plenicami in oblačili. Nekateri pediatri ne priporočajo mazanja z oljem, ker da lahko to prepreči normalno dihanje kože.

Mazila in kreme so namenjeni negi zdrave kože in zaščiti, kadar je koža rahlo nadražena. Primerno je hladilno mazilo z olivnim oljem ali krema z mandljevim oljem. Posebno pozornost moramo posvetiti koži pod plenicami, kjer se zaradi vlage, drgnjenja in amonijaka v urinu in blatu pogosto pojavi plenični izpuščaj.

Pozimi varujemo pred vetrom in mrazom

V hladnejših dnevih je treba otroško kožo zaščititi pred vplivi vetra in mraza. Zaradi slednjega je koža slabše prekrvljena, zato tvori manj maščobnega sloja. Izpostavljene dele obraza, ustnice in dlani je zato treba namazati z mastno kremo, ki naj vsebuje lanolin ali naravna olja. Najlažje boste otroku nanesli kremo, če se mu postavite za hrbet. Ne pozabite, da so tudi v hladnejšem delu leta, sploh če greste na sneg, sončni žarki lahko precej močni. Toda raje ne uporabite vlažilne kreme, ki vam je ostala od poletja, ker vsebnost vode v kremi pozimi škoduje koži. Namesto tega izberite bolj mastno zimsko kremo za sončenje, ki varuje tudi pred vetrom.

Saso Bizjak
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta