Inštitut, ki je uradno pravzaprav zavod, Wcycle, je bil uradno ustanovljen pred enim letom. Osnovni kapital za ustanovitev 50.000 evrov je prispevalo pet javnih podjetij - Snaga, Energetika Maribor, Nigrad, Mariborski vodovod in Marprom. To je edini kapital, ki so ga dali ustanovitelji, preostanek pridobiva na trgu oziroma s projekti, ki kandidirajo za evropski denar, zagotavlja Mirko Šprinzer, lastnik podjetja PKG, ki se ukvarja s projekti krožnega gospodarstva. Šprinzerja krožna družba predstavlja kot "idejnega očeta krožnega gospodarstva v Mariboru". Zelo krožen opis torej. Kakšna je njegova vloga v projektu? "V naši projektni pisarni PKG smo pripravili model krožnega gospodarstva za mesto. Delali smo na projektni up. Če bomo uspeli, bomo, če ne, bomo vsi delali na svoj riziko. Sodelujem toliko, da se stvar zažene."
Partnerstva si razdelijo glede na projekt
Šprinzerjev sodelavec iz podjetja Deltaplan, ki je hčerinsko podjetje PKG, Tadej Žurman pa pojasnjuje: "Priprava projektov se ne zaračunava, ker se tako bolje potrudiš, poleg tega je lahko - če je projekt uspešen - budžet, ki ga imaš kot partner, znatno večji kot račun, ki ga izstaviš za nekaj tisoč evrov. Poudarjam pa, da nam ni občina plačala ničesar, tudi letalske vozovnice za pot v Bruselj z županom smo plačali sami." In kdaj je podjetje tudi partner v projektu? Partnerstva si razdelijo glede na projekt. "Pri City Water Circles denimo sta partnerja mesto Budimpešta in Mariborski vodovod. A vedno je na prvem mestu projekt, takoj ko bi prevladala politična trgovanja, bi se to pri projektu poznalo," pravi Žurman. Z (ne)zakonitostjo ustanovitve zavoda se ne ukvarjajo, saj za ugotovitev ministrstva po mnenju sogovornikov ni pravne podlage.
Sortirnica bo začela delati junija
Osnova za odpadkovni del kroženja je sortirnica, kjer trenutno priklapljajo naprave, 21. junija je predviden zagon. Sortirnica bo mešane komunalne odpadke ločevala na trinajst frakcij - težko frakcijo bodo za zdaj predali, tečejo pa raziskave, da bi jo lahko predelali v gradbeni material (projekt Cinderela). Lahka frakcija gre v energetsko izrabo, izločenih bo tudi več vrst plastike, ki se izloča po stopnjah, in večina gre v reciklažo. Ekonomsko zanimive so tudi frakcije: papir, ki ga je v mešanih komunalnih odpadkih še vedno veliko, železo in barvne kovine.
- Osnovni kapital za ustanovitev Inštituta Wcycle (50.000 evrov) je prispevalo pet javnih podjetij - Snaga, Energetika Maribor, Nigrad, Mariborski vodovod in Marprom.
- Direktor Inštituta Wcycle je Tine Šalamon.
- Projekti v teku so Urbana zemljina za hrano (vrednost 2,99 milijona evrov), Greencycle (300.000 evrov), Cinderela (1,7 milijona evrov) ter WIN-pol (178.000 evrov).
- Prijavljeni so še trije projekti: City Water Circle, Evridika in Ecohousing.
Kako biološke odpadke vrniti v uporabo
Med projekti, ki so v izvajanju, je zagotovo največ prahu povzročil Urbana zemljina za hrano (Urban soil 4 food) v vrednosti 2,99 milijona evrov, ki je na noge dvignil prebivalce Dogoš. V osnovi gre za iskanje rešitev, kako biološke odpadke vrniti v uporabo, kar naj bi počeli z mešanjem bioloških odpadkov in zemljine, ki ostane po gradbenih izkopih. Kosi pojasnjuje: "Pri bioloških odpadkih je cilj, da se predelajo tako, da jih lahko vrnemo naravi. Na tem področju je še razmeroma malo rešitev. Biološki materiali so danes v določeni meri lahko vprašljivi. Danes, ko kupite v supermarketu zelenjavo ali sadje, zgleda, kot da je bilo utrgano včeraj, čeprav je bilo že 14 dni na ladji. Da lahko obstane, je bilo tretirano s kemikalijami. Ko želite to predelati v kompost, se te kemikalije mnogokrat še samo skoncentrirajo. Torej bo treba znati že pri vhodu razvrstiti določene vrste materialov in jih ustrezno predelati. Nekaj take zemlje bo uporabne samo za rože, nekaj za pridelavo hrane. Tukaj se je Snaga vključila v projekt Urbana zemljina za hrano, kjer iščemo urbane odpadke, jih skušamo predelati v urbanem okolju in jih tam tudi porabiti."
"Če bo macola močnejša od razuma, ne moremo vplivati na to"
Projekt sanacije nekdanjih odlagališč odpadkov
Pilotni projekti v izvajanju so še Greencycle (300.000 evrov), tu gre za pripravo strategij za krožno gospodarstvo za urbana območja, Cinderela (1,7 milijona evrov) in WIN-pol (178.000 evrov). Slednji skuša po besedah Kosija z osmimi partnerji iz različnih evropskih mest poiskati najboljše rešitve na področju ravnanja z odpadki. "Od ločenega zbiranja odpadkov, pametnih posod, pametnih načinov javljanja polnosti, optimiziranja logistik ... Med trenutkom, ko se nekdo odloči, da bo nekaj zavrgel, in tistim, ko nekdo dobi odpadek v predelavo, je dolga pot, in če je ne bomo znali skrajšati, bo predraga. In z digitalizacijo bi jo lahko čim bolj učinkovito zastavili." Cinderela (1,7 milijona evrov za dva slovenska partnerja) po drugi strani išče, kako del odpadkov, ki ostane po sortiranju (težka frakcija), uporabiti v gradbenih materialih.
Prijavljeni so še trije projekti. City Water Circle (300.000 evrov) preučuje potenciale za ponovno uporabo vode, deževnice, sive in črne vode ... "V sklopu tega bo financiran manjši pilotni projekt za nekaj 10.000 evrov, ampak ta bo podlaga za večji projekt, ki ga bomo začeli pripravljati jeseni in bo vreden od 10 do 15 milijonov evrov," pravi Šprinzer.
Naslednja je Evridika (cela projektna prijava je 10 milijonov evrov, a kako se bodo delila sredstva, je stvar pogajanj s partnerji), ki se ukvarja z ocenjevanjem potenciala urbanega premogovništva (urban mining). Gre za sanacijo nekdanjih odlagališč odpadkov, ki so bogata s surovinami, ki jih sedaj v Evropi primanjkuje. Tretji projekt je Ecohousing, ki je izmenjava dobrih praks, kako kvalitetno uporabiti degradirano urbano površino za socialna stanovanja.
