Na izoblikovanje prehranjevalnih navad vplivajo prve izkušnje s hrano, pri čemer imajo starši pomembno vlogo. Če bo starš žejo gasil s pijačo z dodanim sladkorjem, bo to počel tudi otrok in s tem povečal tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, kmalu v odrasli dobi se lahko pojavi povišana vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, bolezni srca in ožilja, pa tudi sladkorna bolezen tip 2. Kadar pa se boste skupaj lotili priprave zdravih sladic iz jabolk s sosednjega sadovnjaka, bodo tudi otroci hitreje prepoznali prvinski okus zdrave domače hrane.
Več rednih, sveže pripravljenih obrokov
Pijače z dodanim sladkorjem so vir t. i. »praznih kalorij«, ki nimajo hranilne vrednosti. Sodijo med izdelke HFSS (High in Fat, Salt or Sugar), ki vsebujejo veliko (nasičenih) maščob, sladkorja ali soli, ki naj jih otroci ne bi uživali pogosto in ne v večjih količinah, saj povečajo najrazličnejša tveganja za zdravje.
»Pri prehrani sicer težko pokažemo s prstom na povzročitelja sladkorne bolezni, vsekakor pa želimo, da bi družine, pa tudi javna prehrana v šolah in vrtcih sledila mediteranski dieti, ki temelji na principu sveže pripravljenih obrokov, ki so redni in enakomerno razporejeni preko dneva,« uvodoma pojasni prof. dr. Nataša Bratina, specialistka pediatrinja endokrinologinja na Oddelku za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Če sladkorne bolezni tipa 1 ni mogoče preprečiti, pa lahko preprečimo ali vsaj odložimo sladkorno bolezen tipa 2. »Izpuščanje obrokov, energijsko bogata prehrana, priboljški in redno uživanje sladkih napitkov lahko dolgoročno prinese slabšo kakovost zdravja, z veliko ogroženostjo za razvoj debelosti, katere zaplet je tudi sladkorna bolezen tipa 2.«
Zajtrk naj bo skupen družinski obrok
Zelo je pomembno, da odrasli poskrbimo, da obroki doma omogočajo prijetno izkušnjo s hrano, da se s hrano ne nagrajuje in ne kaznuje.
»Otrok potrebuje zajtrk, ki je lahko skupen družinski obrok. Večina otrok ima v šoli ali vrtcu en ali dva obroka, kjer so prehranska navodila znana in dobra, prav zdaj se tudi še nadgrajujejo,« še izpostavi dr. Bratina.
V vzgojno-izobraževalnih ustanovah torej veljajo smernice zdrave prehrane. Zato je pomembno, da se tudi starši potrudijo in čim bolj zdravo prehranjujejo, da otroku na preprost način privzgojijo zdrave prehranjevalne navade.
»Družina je otroku zgled. Če nihče v družini ne zajtrkuje, so na mizi ves čas gazirane pijače, prigrizki pred TV ekranom, bo to za otroka nekaj samoumevnega.«
Lokalna živila so bolj kakovostna
Smernice odsvetujejo uživanje visoko predelanih živil, ki imajo nizko vsebnost zdravju koristnih hranil, kot so vitamini, minerali in prehranske vlaknine, hkrati pa imajo visoko energijsko vrednost na enoto živila. Prednost imajo minimalno predelana živila, lokalni izdelki in sveže pripravljene jedi.
»Obroki, pripravljeni doma z živili iz lokalnega okolja, ko lahko otroka vključimo in vzgajamo o prehrani, so tako lahko ključni,« priporoča specialistka pediatrinja endokrinologinja. »Seveda bodo na jedilniku tudi slaščice in kakšen slan prigrizek, a tudi tu imamo na voljo veliko primernih sladic.« Dr. Bratina je uredila dve kuharski knjigi Najboljše z vrta in Sladkorčki kuhamo slastno, v katerih so zdravi recepti za osebe s sladkorno boleznijo in vse, ki bi si želeli jesti zdravo in slastno, da bi se morda bolezni izognili. Na zdravo prehrano morajo paziti tudi nosečnice, pri katerih se lahko pojavi nosečniška sladkorna bolezen. »Bodočo mamico je pogosto potrebno poučiti, da vsekakor potrebuje primeren kalorični vnos za čas nosečnost, enakomerno razporejene obroke. Slediti mora osnovam zdrave prehrane, vključiti še redno gibanje in meritve sladkorja.«
