Naročnine
Novice Štajerc Moj uspeh Kvadrati Zgrabi znanje Počitnice Dan zame Tiskana Izdaja Osmrtnice

zadnje objavljene

pogledi

 več

mnenje

 več

Občina ne ve, kaj bi z denarjem?

Dragica Turjak, direktorica Mariborske knjižnice
13.10.2016 23:52
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Odločitev vlade o sofinanciranju Mariborske knjižnice v višini 2,67 milijona evrov bo zagotovo pomembno vplivala na odločanje mestnih svetnikov, kako porabiti evropska sredstva, ki naj bi jih dobil Maribor v okviru mehanizma CTN. Če arhitekti do odločilne seje pripravijo še revizijo investicijskega programa na pričakovani znesek, če je z evropskimi sredstvi zagotovljenih 80 odstotkov in mora Maribor pokriti manjkajočih 20 odstotkov ter DDV, potem 2,67 milijona zadostuje za približno polovico te obveznosti. Z drugimi besedami, projekt bi mestni proračun obremenil za okoli 2,67 milijona. In "odkljukana" bi bila dva velika in že dolgo pričakovana projekta.

Očitno za Maribor ni nič prav: če država ne da denarja, ni v redu, ko ga da, pa na primer nismo pripravljeni - tako kot leta 2011, ko je šlo po vodi 10 milijonov, ali pa zdaj, ko je vse pripravljeno, pa ne vemo, kaj bi z denarjem. Osrednja mariborska knjižnica pa čaka, Mariborčani čakajo ... Rotovški trg in zgradbe na njem propadajo, zaradi čakanja na investicijo ni nobenih vlaganj in vzdrževanja. Se zavedamo, kakšno dodano vrednost ima knjižnica za občane? Koliko knjig bi obremenilo družinski proračun vsako leto, če bi mo

rali starši kupiti vse za domače branje, šolanje, študij, za splošno razgledanost, pa tudi za razvedrilo, priročnike za potovanja, delo ..., če bi morali knjižnico zapreti? Koliko pravljic ne bi nikoli zašlo med otroke? Koliko otrok in odraslih ne bi bralo ali srečevalo pisateljev, pesnikov, ilustratorjev? Koliko skupin ljudi s posebnimi potrebami bi bilo prikrajšanih za stik z besedo? Knjižnica je bazična kulturna ustanova, ki jo vsak kdaj v življenju potrebuje in obišče vsak izmed nas. Mariborska knjižnica ima, tako kot večina splošnih knjižnic v Sloveniji, dobro razvito mrežo enot, da lahko pride zares blizu občanom. Potrebuje pa tudi osrednjo knjižnico, kjer se združujejo splošne centralne službe in se posamezni procesi opravijo na enem mestu, za celotno mrežo: izbor, nabava in strokovna obdelava ter oprema gradiva, hranjenje obveznega izvoda, skrb za lokalno in območno zbirko, razvoj storitev za različne ciljne skupine, razvoj servisov in elektronske ponudbe, strokovno in operativno delovanje krajevnih knjižnic, naloge območne knjižnice, skrb za strokovnost zaposlenih, upravne in računovodske naloge ...
Zakaj si v knjižnici prizadevamo, da bi Maribor projekt ureditve Rotovškega trga in Mariborske knjižnice uredil skozi trajnostno urbano strategijo, preden iščemo alternativne rešitve? Ker:

je projekt pripravljen, ima veljavno gradbeno dovoljenje in izvedbeno dokumentacijo;
je bilo v projekt vložene ogromno energije, dela in denarja. Gradbeni odbor se je v projektni pisarni sestal vsaj 50-krat, vsebina obsežne projektne naloge je nastajala veliko dni in noči. Za projekte, odkup prostorov v Lekarniški ulici in dveh stanovanj v mansardi na Rotovškem trgu 2 je bilo porabljenih več kot 1,2 milijona evrov;
je mestni svet na seji 10. 2. 2010 projekt potrdil in sklep je še vedno veljaven in zavezujoč, nihče ga ni preklical ali spremenil;
je bilo pred letom 2008 za lokacijo mestne knjižnice preizkušenih več možnih lokacij v centru mesta. Nazadnje je pretehtala odločitev za Rotovški trg, ker trg potrebuje prenovo in vsebino. Knjižnica je zanj dobra vsebina;
ima alternativni predlog, čeprav na dobri lokaciji, preveč neznank. Objekt Centrum mora Mestna občina Mari

bor šele pridobiti, potrebni bodo nova projektna naloga, projekti, treba ga bo prilagoditi knjižničnim standardom, potrebuje gradbeno dovoljenje in drugo dokumentacijo pa seveda tudi finančna sredstva: koliko, kako in kdaj bo to mogoče uresničiti? Za veljavni projekt na Rotovškem trgu je od arhitekturnega natečaja do gradbenega dovoljenja trajalo šest let! Novih šest let sedanji prostori ne morejo zdržati;
je evropski mehanizem zadnja možnost za projekt na Rotovškem trgu. To možnost je treba izkoristiti;
se s soudeležbo države mariborski delež zmanjša za polovico.
Seveda je odločitev v rokah politike, bi se pa morali zavedati, da knjižnica ne more in ne sme biti politični poligon ali polje osebnih interesov. Knjižnica je obvezna javna služba, ljudje jo potrebujejo in politika je tu zaradi ljudi in da dela v dobro ljudi.
Počakajmo torej na revizijo investicije. Od tega bo veliko odvisno. Naj mestni svetniki dobijo na mizo vse projekte iz trajnostne urbane strategije. Naj analizirajo, kateri projekti imajo gradbeno dovoljenje in izpolnjujejo zahtevane pogoje evropskih mehanizmov. Naj izberejo med njimi in prevzamejo odgovornost.

Dragica Turjak

direktorica Mariborske knjižnice

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta
  • Večer mediji d.o.o.
  • Gosposka ulica 8, 2000 Maribor
  • Vse pravice pridržane
  • Nadzorni organ AKOS