Oliver Blume: Novi človek na vročem stolu Volkswagna

Zamenjave na vrhovnih položajih velikih industrijskih korporacij se ne zgodijo na hitro in tudi ne prav pogosto – če ne obstajajo tehtni razlogi za to. Zaradi tega je bila nedavna rošada za krmilom nemškega koncerna Volkswagen (VW), ki združuje ducat zelo raznolikih avtomobilskih imen in je po obsegu proizvodnje lani zaostala zgolj za japonsko Toyoto, ob tem pa daje kruh armadi 672 tisoč ljudi, toliko bolj odmevna. Herbert Diess, predsednik uprave koncerna VW in s tem izvršni direktor, bo 1. septembra odstopil svoje mesto Oliverju Blumu, sedanjemu predsedniku uprave Porscheja. Ta bo s prvim septembrskim dnem tako združeval dve pomembni funkciji – bo prvi mož slovitega Porscheja in hkrati na vrhu koncerna Volkswagen. In že sedaj je jasno, da mu izzivov ne bo manjkalo.

Štiri ključne naloge

Oliver Blume je Volkswagnov človek. Za seboj ima bogato in raznoliko kariero, saj je strojni inženir, ki je končal študij na univerzi v nemškem Braunschweigu, že od leta 1994 v koncernu, ki domuje v Wolfsburgu. Bil je pri vseh pomembnejših oziroma največjih tovarnah, ki sestavljajo ta avtomobilski konglomerat – pri Audiju, Seatu, matičnem Volkswagnu, Porscheju ipd. Ta tovarna je vse doslej predstavljala vrh njegove kariere, pri čemer je bil na vodilno mesto tovarne športnih avtomobilov iz Zuffenhausna imenovan verjetno tudi zaradi dogodka, ki je zaznamoval nemško avtomobilsko korporacijo.

Prvega oktobra 2015, nekako dva meseca pa razkritju slovitega škandala dieselgate, se je zavihtel na čelo Porscheja in tam zamenjal Matthiasa Müllerja. Slednji je sedel na izjemno vroči stol prvega človeka koncerna Volkswagen, od koder je moral oditi dr. Martin Winterkorn. To so bili časi, ko se vodstvo koncerna, vključno z Müllerjem, ni drznilo odpotovati v ZDA. Matthias Müller, za katerega so domnevali, da je o dieselgatu vendarle moral kaj vedeti, je na čelu koncerna VW zdržal do aprila 2018. Tam ga je zamenjal Herbert Diess, ki je bil od izbruha afere leta 2015 prvi človek matičnega Volkswagna. S kakšnimi oziroma katerimi težavami se bo moral soočiti dovolj karizmatični in od Diessa komunikacijsko menda spretnejši Oliver Blume?

Tesla vedno v vizirju

Kot domnevajo analitiki, bo moral spraviti v red Volkswagnov oddelek za programsko opremo, znan pod kratico CARIAD. To opravilo navzven ne bo spektakularno, pri čemer velja prepričanje, da je Diess prepoznal pomen tega področja. Toda kljub temu se mu ni posrečilo doseči velikega preobrata, kar se je verjetno navzven kazalo tudi v njegovi pogosti primerjavi Volkswagna in Tesle.

Naslednji Blumov izziv se zdi takole na hitro in površno manj problematičen. VW pospešeno predstavlja serijo električnih avtomobilov ID, pod Diessovo oblastjo pa naj bi bil ta proces kljub vsemu prepočasen, kar je pripomoglo k zaostajanju za Teslo. K temu so pripomogli tudi nekateri zunanji dejavniki, ki jih ni bilo mogoče predvideti, torej pandemija, pomanjkanje sestavnij delov ipd. Blume bo moral prav tukaj prestaviti v višjo prestavo, pri čemer mu ne gredo na roko napovedi, da naj bi se težave pri oskrbi s sestavnimi deli in dobavitelji bistveno umirile šele čez leto ali morda šele v letu 2024.

Kitajska kot pomemben izziv

Kitajska je naslednje področje, kjer bo moral Blume marsikaj spremeniti. Čeprav ima VW na tem največjem avtomobilskem trgu dolgo tradicijo – tam je že od leta 1984 –, postaja jasno, da počasi zaostaja pri bistvenem – električnih avtomobilih. To ne velja le za nemško avtomobilsko hišo, pač pa tudi druge tuje tovarne, ki spadajo med klasične. Pri električnih avtomobilih kitajski kupci vse pogosteje dajejo prednost domačim izdelovalcem, ki zmorejo bolje zadostiti njihovemu okusu in potrebam. Morda se zdi nekoliko nenavadno, toda kitajski kupci hočejo imeti v električnem avtomobilu tudi ustrezno opremo za – karaoke! Pri VW in drugih je menda opazno pomanjkanje sposobnosti hitrega ali hitrejšega prilagajanja kitajskim potrošnikom. "Kitajska je morda potrebovala VW pred 40 leti, morda ga je potrebovala še pred desetimi leti, zdaj ga ne. In to velja za številne zahodne tovarne," so pred časom ocenili pri ameriškem Autoweeku.

Zadnja in gotovo nič lahka naloga je povezana z vojno v Ukrajini in nemško izrazito odvisnostjo od ruskih energentov. Videti je, da je Blume prevzel vajeti v času največje tranzicije po drugi svetovni vojni.