Štirje najvišji predstavniki države državljanom
sporočajo, da je Slovenija varna država, politično stabilna, prihodnje leto
pa se mora pripraviti
na zdravstveno reformo
in arbitražno odločitev
V predprazničnem času so se včeraj že tretjič na pobudo predsednika republike
Boruta Pahorja
srečali vsi štirje predsedniki izvršne in zakonodajne oblasti v Sloveniji. Pahor je tako na okoli uro in pol dolgem srečanju v predsedniški palači, ki naj bi bo po njegovih besedah presegal protokolarno naravo dogodka, gostil predsednika državnega zbora
Milana Brgleza
, predsednika vlade
Mira Cerarja
in predsednika državnega sveta
Mitjo Bervarja
. Po srečanju so vsi pred novinarje stopili z vsebinsko precej podobnimi izjavami, največ pa je govoril gostitelj, ki je teme pogovorov in ugotovitve, okrog katerih so se strinjali predsedniki, strnil v sedem točk.
"Slovenija po letih surove gospodarske in finančne krize okreva, na kar kažejo tudi glavni gospodarski in socialni kazalci," je dejal Pahor, ki je politične razmere v državi označil za stabilne, politično stabilnost pa je treba izkoristiti za sprejetje reform, ki so potrebne, da bi Slovenija dodatno okrepila svojo gospodarsko in socialno moč ter da bi država postala odpornejša ob morebitni novi zaostritvi razmer v mednarodnem okolju. Slovenija je po oceni najvišjih političnih predstavnikov varna država, ni neposredno ogrožena, vseeno pa da ne gre pa spregledati njene ranljivosti. "Ker razmere v mednarodnem okolju postajajo manj predvidljive, je treba posodobiti celoten varnostni sistem," je dejal Pahor, ki je tudi vrhovni poveljnik slovenskih oboroženih sil.
Slovenija si bo v naslednjem letu po zagotovilih predsednikov aktivno prizadevala za uspešen razvoj Evropske unije. Pahor je priznal, da je v kontekstu številnih kriz, na katere EU nima pravega odgovora, učinkovitost evropskih institucij v tem trenutku manjša, kot bi si jo želeli, se bo pa treba bolj zanesti na lastne presoje in uporabiti zgodovinske izkušnje pri sprejetju ključnih razvojnih rešitev. Še vedno ostaja slovenski interes, da država ostane v najbolj povezanem jedru evropskih držav okoli Nemčije.
Predsednik vlade je v zvezi s slovensko vlogo v EU zatrjeval, da je Slovenija "aktivni soakter" v evropskih zadevah. Še več, Slovenija po njegovi oceni proaktivno sodeluje pri delu evropskih institucij, kjer nenehno podaja lastne predloge in iniciative. S tem je Cerar zavrnil očitke, da Slovenija največkrat preprosto sledi toku dogajanja v evropskih institucijah, pri odločitvah pa se priključi že oblikovani večini. Predsednik državnega zbora Milan Brglez je glede zunanjepolitičnega pozicioniranja Slovenije izpostavil graditev dobrih odnosov z drugimi državami v mednarodnem okolju, med katerimi je posebej izpostavil Hrvaško, Turčijo, Rusijo in ZDA. Naslednje leto predsedniki pričakujejo razsodbo arbitražnega sodišča v mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško, zato je pomembno, da se kot država pripravimo na to okoliščino.
Glede notranjepolitičnih izzivov so se vsi predsedniki strinjali, da bo prihodnje leto zelo pomembno, saj bo državni zbor odločal o štirih ustavnih sodnikih, novem predsedniku vrhovnega sodišča in novem generalnem državnem tožilcu. Cerar je za naslednje leto izpostavil "spreminjanje zdravstvenega sistema" oziroma zdravstveno reformo, hkrati je obljubil, da tudi druga področja ne bodo zanemarjena. Vsi skupaj se tudi zavedajo, da bo v naslednjem letu treba narediti vse za okrepitev zaupanja ljudi v delovanje političnih institucij, ki je iz leta v leto na nižjem nivoju.
Ste že naročnik? Prijavite se
tukaj.