Koncertni cikel Jazz v Narodnem domu nagovarja predvsem poznavalce in ljubitelje sodobnega jazza in sorodnih glasbenih zvrsti. Te so sicer dokaj širok pojem, ki bi utegnil zaobjeti precej širok segment potencialnega poslušalstva, a krog rednih obiskovalcev ostaja ravno dovolj ozek, da ga je skoraj vedno mogoče namestiti v kletno dvoranico za največ sto ljudi. Če se kdaj zgodi nastop večje in (vsaj potencialno) bolj popularne ali vsaj širše sprejemljive zasedbe, je torej treba najti ustrezno alternativo. Kaj primernega v Mariboru sploh imamo? Po študentskih zabavah sloveči Štuk z velikim odrom in dvorano ter ustrezno infrastrukturo je nekako samoumevna izbira. Tudi za sobotni nastop Youngblood Brass Banda, desetčlanske godbe na pihala iz ameriške zvezne države Wisconsin, ki je na istem odru zelo uspešno nastopila že na eni svojih prvih evropskih turnej pred 13 leti.
Prav noben zakon ali predpis ne prepoveduje dognani, dodelani, umetniško prefinjeni in vrhunsko izvedeni glasbi biti zabavno žurerska. Predvsem pa prav noben zakon ali predpis ne zapoveduje zabavno žurerski glasbi biti plehka, prazna, površinska ... Pravkar omenjeno velja tudi za jazz. Celo za sodobni jazz z izrazitim veseljem do svobodne improvizacije, inovacij, eksperimentiranja, rušenja konvencij ... Za tistega bolj tradicionalnega pa itak. David Henzie-Skogen, Tom Reschke, Jerome Cardynaals, Devon Taylor, Nat McIntosh, Joe Goltz, Matt Hazelka, Zach Lucas, Charley Wagner in Adam Rapa so izvrstni glasbeniki, ki igrajo še v drugih zasedbah, večinoma vodijo tudi svoje. Skupaj pa delujejo kot odlično uigran kolektiv, ki ga pri nastopanju več kot očitno nadvse zabava zabavati se in zabavati publiko, s katero brez težav vzpostavijo pristen in neposreden kontakt.
Sodobni jazz, zapakiran v bolj splošno poslušljivo zvočno gmoto