Minister za kulturo Anton Peršak odgovarja na javno pismo predsednika vladne komisije za prikrita grobišča Jožeta Dežmana. Ali ministrstvo ohranja politiko drugorazrednosti? Večer, 6. oktobra 2016
Predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč nam
je po elektronski pošti 5. oktobra 2016 poslal vprašanja o aktivnostih ministrstva za kulturo (v nadaljevanju: MK) na tem področju.
1. Spominski park Teharje
MK je 26. septembra 2016 prejelo dopis predsednika Komisije Vlade RS št. 131-1/2016/105 z nekaterimi vprašanji o načrtovanih aktivnostih v Spominskem parku Teharje. MK je na ta vprašanja odgovorilo z dopisom 62231-12/2012-MIZKS/10 z dne 5. oktobra 2016. Ponavljamo, da MK ni upravljavec in ni pristojno za urejanje Spominskega parka Teharje. Za upravljanje je po odloku vlade in skladno z zakonom o vojnih grobiščih (v nadaljevanju: ZVG) pristojno ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju: MDDSZ). Odlok o razglasitvi Spominskega parka Teharje za kulturni spomenik državnega pomena (Uradni list RS, št. 44/14), ki ga je MK na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine (v nadaljevanju: zavod) predložilo v sprejem vladi, je možnost širitve spominskega centra ustrezno predvidel.
2. Vpis urejenih morišč in grobišč v register kulturne dediščine
Strinjamo se z izhodišči vašega pisma, da je Slovenija dolžna urediti morišča in grobišča v skladu z ženevskimi konvencijami, sprejetimi avgusta 1949. Slovenija je z notifikacijo prevzela vse obveznosti teh konvencij (Uradni list RS, št. 14/1992 z dne 27. 3. 1992, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Sveta Evrope, ženevskih konvencij in dodatnih protokolov o zaščiti žrtev vojne in mednarodnih sporazumov s področja kontrole oborožitve, za katere so depozitarji tri glavne jedrske sile, str. 898.) Zahteve konvencij so povzete v zakonu o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev (v nadaljevanju: ZPVGPŽ), Uradni list RS, št. 55/15.
MK v register nepremične kulturne dediščine vpisuje enote dediščine skladno z določili zakona o varstvu kulturne dediščine (v nadaljevanju: ZVKD-1) in pravilnika o registru kulturne dediščine. Pobudo za vpis v register oziroma izbris iz registra lahko da vsak, predlog pa mora pripraviti pristojna organizacija, t. j. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, saj se na tak način zagotavlja strokovnost registra. ZPVGPŽ v peti točki 12. člena določa, da se po vpisu v register vojnih grobišč podatki o vpisanem vojnem grobišču posredujejo ministrstvu, pristojnemu za kulturo, ki grobišče vnese v register kulturne dediščine, vendar skladno z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine. Predlog za vpis v register pripravi zavod kot pristojna organizacija, ki po lastni iniciativi ali na osnovi pobude preuči dejstva in izvede presojo o upravičenosti vpisa v register. V zvezi z vpisovanjem prikritih grobišč je zavod izoblikoval stališče, da so pogoji za strokovno preučitev, vrednotenje in pripravo predloga za vpis grobišča in njegove ureditve v register kulturne dediščine izpolnjeni takrat, ko so izvedene vse nujne aktivnosti za pietetni odnos do žrtev in za njihov dostojen pokop in ko je grobišče primerno ur
ejeno in označeno.
Na osnovi predlogov zavoda je bilo v register nepremične kulturne dediščine vpisanih 11 prikritih grobišč. Prvi v register vpisani grobišči sta grobišče pod Krenom in grobišče pod Macesnovo Gorico, vpisani 30. 4. 1996. Postopek vpisa Krimske jame ali kateregakoli drugega grobišča v register kulturne dediščine bo MK začelo takoj, ko bo skladno s predpisi na področju varstva kulturne dediščine prejelo pobudo ali ustrezen predlog zavoda. Za Krimsko jamo doslej MK še ni prejelo niti pobude niti predloga zavoda niti podatkov iz registra vojnih grobišč, kar bi skladno z določili ZPVGPŽ lahko obravnavalo kot pobudo za vpis v register nepremične kulturne dediščine.
3. Zakaj MK odloča, da premična kulturna dediščina iz morišč in grobišč ne sodi v muzeje?
Za izvrševanje ZVKD-1, ki opredeljuje tudi varstvo premične kulturne dediščine, je pristojno MK. MK tudi financira in nadzira izvajanje državne javne službe v državnih in pooblaščenih muzejih.
Na podlagi ZVKD-1 so predmet javne koristi tudi arheološke ostaline, med katere sodijo tudi stvari, povezane z grobišči, določenimi na podlagi predpisov o vojnih grobiščih, in z vojno, skupaj z arheološkim in naravnim kontekstom, ki so bile pod zemljo ali pod vodo vsaj 50 let. Šele strokovno identificirane in registrirane arheološke ostaline postanejo dediščina po ZVKD-1.
Strokovna identifikacija oziroma raziskava teh stvari mora potekati skladno z določili ZVKD-1 oziroma s pogoji, določenimi v kulturnovarstvenem soglasju za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline.
S sprejetjem ZPVGPŽ je bila arheološka metoda, ki po ZVKD-1 zagotavlja verodostojnost rezultatov in dokumentacijo, vključno s hrambo in obdelavo predmetov, nadomeščena s forenzično metodo. Pridobivanje kulturnovarstvenih soglasij za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline pa je za tovrstne raziskave nepotrebno. Ker v novih postopkih ni strokovne identifikacije arheoloških ostalin po ZVKD-1, predmeti iz prekopa posmrtnih ostankov niso dediščina že v skladu z ZVKD-1 in zato ne sodijo v muzeje brez predhodne strokovne identifikacije.
Na osnovi ženevske konvencije in ZPVGPŽ moramo vsa pristojna ministrstva in drugi organi pietetno obravnavati posmrtne ostanke in predmete, ki so del posmrtnih ostankov in so lastnina mrtvih ter omogočajo morebitno identifikacijo. Da posmrtni ostanki umorjenih ne sodijo v muzeje, je bilo, kot pravilno ugotavljate, dorečeno že na sestanku v Muzeju za novejšo zgodovino 3. junija 2016. Povod za sestanek ni bil pobuda komisije, da se glede predaje gradiv zadeva sistemsko uredi, ampak stiska Muzeja novejše zgodovine Slovenije ob nesistemski predaji najdenih gradiv z letališča Cerklje. Ta bi morala biti po izdanem kulturnovarstvenem soglasju za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline skupaj z arhivoma najdišča shranjena v Posavskem muzeju Brežice, dostavljena pa so bila kustosinji v Muzej novejše zgodovine Slovenije skupaj z nekaterimi biološkimi posmrtnimi ostanki. Zapisnik sestanka potrjuje, da je bilo dogovorjeno, da se vsi posmrtni ostanki, predhodno dostavljeni v Muzej novejše zgodovine Slovenije, izločijo iz gradiva in spoštljivo pokopljejo. Eden izmed sklepov sestanka, da se medresorsko usklajevanje v zvezi s hrambo predmetov nadaljuje, ni izvršen. Ker do medresorskega dogovora, ki bo ga moralo voditi ministrstvo, pristojno za ZPVGPŽ, še ni prišlo, je MK obvestilo muzeje in druge odgovorne, da se predmetov, ki so bili ob novih prekopih ločeni od posmrtnih ostankov, kar ni skladno niti z ZPVGPŽ niti z ženevsko konvencijo, do nadaljnjega ne sprejema v depoje.
V zvezi z vašim vprašanjem o stanju arheološke dediščine, odkrite z izkopavanji ob gradnji avtocest in o obstoju t. i. razvida, kje naj bi se le-ta nahajala ter, če bi se stanje dramatično spremenilo, če bi desettisočem teh predmetov dodali še nekaj tisoč predmetov z morišč in grobišč, MK pojasnjuje:
V arheološki znanosti, zasnovani na metodah tipologije, primerjalne analize in stratigrafije, je informativna vrednost predmetov tista, ki je za spoznanje preteklosti najpomembnejša. Projekt varovanja kulturne dediščine ob izgradnji avtocest je bil v celoti speljan v sodelovanju s službo za varstvo kulturne dediščine, za koordiniranje in enoten metodološki pristop varovanja dediščine na celotnem ozemlju države pa je skrbela posebna Skupina za arheologijo na avtocestah Slovenije (SAAS), tudi za koordinacijo poizkopavalnih postopkov, katerih del je ovrednotenje najdenih predmetov. SAAS je z investitorjem (Dars) dogovoril način financiranja (cenik, standardne pogodbe, faznost pogodb). Gradivo, ovrednoteno kot dediščina, naj bi se po dokončni obdelavi (objavi rezultatov arheološke raziskave) trajno hranilo v krajevno pristojnih muzejskih inštitucijah, ob pogojih, da razpolagajo s primernimi prostori za hranjenje, da imajo zaposlenega arheologa in da je to skladno z njihovo zbiralno politiko.
Primerjave z arheološkimi izkopavanji ob gradnji avtocest so nestrokovne, saj so bila ta skladno z navedenim izpeljana strokovno, v sodelovanju s konservatorji in z vsemi ustreznimi dovoljenji, ki določajo postopek raziskav, vključno s postizkopavalno obdelavo predmetov.
Na standarde raziskav na podlagi ZPVGPŽ so bili predstavnik Komisije in drugi opozorjeni na sestanku 3. junija 2016 in ponovno z dopisom MK septembra 2016. Znova pojasnjujemo, da temeljijo sedanji prekopi na ženevski konvenciji, na členu 16. in 17. Ta zahteva individualno obravnavo posamezne osebe, posmrtnih ostankov skupaj s predmeti, ki olajšajo morebitno identifikacijo in vračanje posmrtnih ostankov ter predmetov v državo žrtve ali svojcem, predvidoma v zapečatenih ovojih cit.: generalno z vsemi neidentificiranimi predmeti, ki imajo pomembno ali čustveno vrednost in so najdeni na truplu.
Prav tako je bilo na omenjenem sestanku 3. junija 2016 ugotovljeno, da niti z muzejskimi inštitucijami niti z MK ni bilo predhodno dogovorjeno, da se predmeti novih prekopov hranijo v muzejih. MK (so)financira in nadzira javno službo v državnih in pooblaščenih muzejih. Muzeji morajo biti vnaprej seznanjeni s kakršnokoli večjo akcesijo predmetov, da jo lahko uvrstijo v svoje programe dela in finančne načrte. Hkrati pa morajo imeti muzeji možnost, da se do predmetov, ki jih prevzemajo, strokovno opredelijo, in državno javno službo opravljajo skladno z zakonom.
Sklep tega sestanka je bil, da je potreben medresorski dogovor za vse postopke v zvezi s hranjenjem tovrstnega gradiva. Tako je MK z oporekanim dopisom želelo spodbuditi medresorski dogovor, predvsem pa pisno opozoriti na pieteten način obravnave izkopanih predmetov, ki so neločljivo povezani s posmrtnimi ostanki in bi lahko omogočili oziroma olajšali identifikacijo žrtev.
S sprejetjem ZPVGPŽ so se vse metode potrjevanja posameznega domnevnega vojnega grobišča uskladile z omenjeno konvencijo in na prvo mesto (tudi pred načela varstva kulturne dediščine) postavile dokončni dostojni pokop. To v primeru prekopa posmrtnih ostankov na drugo lokacijo pomeni tudi prekop vseh najdenih predmetov. Ob tem ponovno pojasnjujemo pomen pojma arheološka ostalina (tretja točka 3. člena ZVKD-1), ki obsega tako nepremičnine kot premičnine, za katere se le domneva, da imajo lastnosti dediščine. Šele strokovno identificirana in registrirana arheološka ostalina postane (nepremična/premična) kulturna dediščina. Predmet javne koristi varstva arheoloških ostalin je preventivno varstvo, zato da ne prihaja do siromašenja še neodkritih kulturnih vrednot. Raziskava in odstranitev arheološke ostaline mora potekati skladno s kulturnovarstvenim soglasjem ministra, pristojnega za kulturo. Glede na dejstvo, da je bilo MK iz postopkov potrjevanja domnevnih vojnih grobišč popolnoma izključeno, so subjektivna mnenja o nesodelovanju zaposlenih na MK v spravnem procesu neutemeljena.
MK (oziroma še prej Uprava RS za kulturno dediščino) že od devetdesetih let prejšnjega stoletja aktivno sodeluje pri urejanju vprašanj prikritih grobišč. Sodelovalo je že v obdobju, ko Vlada RS ni imela nobene komisije. Evidenca prikritih grobišč, ki jo Komisija še danes uporablja, je bila v letu 2002 vzpostavljena na MK. Kasneje se je v projekt s finančno podporo vključilo tudi MDDSZ, MK pa je zagotavljalo tehnično in metodološko podporo vse do leta 2009. MK je aktivno sodelovalo pri vseh natečajih za urejanje povojnih grobišč (na primer Kočevski Rog, Teharje) in podpiralo znanstvene raziskave s tega področja. Pri tem je MK ves čas podpiralo strokovnost in sistemske rešitve, ne pa neupoštevanja zakonskih določil in ad hoc rešitev.
MK in zavod bosta še naprej v skladu s svojimi pristojnostmi sodelovala s Komisijo in drugimi deležniki, saj podpirata pieteten prekop in ustrezno skrb za grobove vseh žrtev vojn in za kontinuirano skrb za nagrobnike ter javne spomenike, ki so posvečeni žrtvam.
Lepo vas pozdravljam,
Anton Peršak
minister za kulturo
