Orodjarstvo je ena izmed ključnih strateških panog slovenskega gospodarstva in po številnih kazalnikih tudi ena najbolj obetavnih. Kljub temu se v orodjarstvu, po ugotovitvah Razvojnega centra orodjarstva Slovenije (TECOS), še vedno srečujejo s pomanjkanjem ustreznega kadra.
"Orodjarstvo spada med tradicionalne panoge, v preteklosti je temeljilo na obrtniškem načinu delovanja. Zaradi še vedno žive, a napačne predstave, da gre pri orodjarstvu za težak poklic, in nepoznavanja dejavnosti širši javnosti panoga že leta trpi pomanjkanje ustreznih kadrov. Mladi se seveda radi odločijo za atraktivne poklice, povezane z medijsko izpostavljenimi zgodbami o uspehih, in orodjarstvo žal še ni med njimi," pojasnjuje Dominik Kobold, vodja projektnega oddelka v Razvojnem centru orodjarstva Slovenije TECOS, ki ima sedež v Celju. Veliko orodjarn sedaj promovira poklic pri mladih, nudijo jim kadrovske štipendije in dodatne ugodnosti za zaposlene. Srečujejo se tudi z neizprosno tekmo za kadre, saj konkurenčna podjetja "kradejo" kader.
Slovensko orodjarstvo ima bogato tradicijo, v tujini je cenjeno
Na vprašanje, koliko zanimanja je med mladimi za poklic orodjarstva, Kobold odgovori: "Januarja smo bili prisotni na sejmu Informativa, kjer smo dobili občutek, da se v poplavi vseh različnih možnosti izobraževanj in poklicev danes mladi še težje odločijo za poklic v orodjarstvu. Še vedno si poklic predstavljajo napačno." In koliko možnosti ponuja celjska regija za izobraževanje v tej smeri? "Seveda obstajajo možnosti za šolanje v okviru šolskih centrov, kot je Šolski center Celje, kjer lahko dijaki preko srednje- in višješolskih programov strojništvo in mehatronika pridobijo ustrezna strokovna znanja. Če se posameznik zanima za nadaljevanje študija, lahko to stori na strojnih fakultetah Univerze v Ljubljani ali Mariboru, na voljo je še nekaj zasebnih visokošolskih izobraževalnih inštitucij s koncesijo ali plačljivimi programi," pojasni Dominik Kobold. Orodjarstvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Slovenske orodjarne v Evropi in svetu sodijo med najboljše in izdelujejo orodja za globalne proizvajalce. "Slovenske orodjarne so že od nekdaj prepoznane kot zanesljivi dobavitelji orodij svetovnim vodilnim končnim proizvajalcem izdelkov in opreme v avtomobilski in elektro industriji ter industriji potrošniških izdelkov. Večina orodjarn se je prilagodila najzahtevnejšim kupcem in delujejo v skladu z vsemi predpisanimi standardi upravljanja in kakovosti, kar jim poleg kakovostnih in zanesljivih orodij zagotavlja tudi dober položaj v pridobivanju poslov."
Svetla točka projekt KOR
Največjo težavo v orodjarskem poklicu predstavlja pridobivanje ustreznega kadra. Pri reševanju kadrovske problematike so pri celjskem podjetju TECOS razvili projekt Kompetenčni center za razvoj kadrov na področju orodjarstva (KOR), ki je začel delovati marca 2017. V projektu, katerega koordinator je TECOS, sodeluje 16 ključnih panožnih podjetij, ki se bodo za uspešen trajnostni razvoj panoge povezovala in vlagala v razvoj kadrov. V prvi vrsti je cilj postaviti skupni panožni kompetenčni model in za ključne profile zaposlenih definirati kompetence in znanja, ki bodo omogočila nadaljnji razvoj v skladu s svetovnimi trendi. Poleg tega je cilj izvesti množico različnih usposabljanj teh ključnih kadrov, na osnovi katerih bodo pridobili dodatna tehnološka znanja in mehke veščine, na osnovi katerih bodo podjetja tlakovala pot razvoja v prihodnjih letih. "Tretji cilj, v katerega izredno veliko vlagamo v Razvojnem centru orodjarstva Slovenije – TECOS, je promovirati orodjarstvo in povezati podjetja in druge ključne deležnike."
V Celju vse več zanimanja med mladimi
Podatki za celjsko regijo glede zanimanja mladih za orodjarstvo so vendarle spodbudni. Simona Črep, ravnateljica Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije Celje, pojasni, da se za poklic orodjarja v savinjski statistični regiji odloči vedno več osnovnošolcev. "Tako imamo na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije Šolskega centra Celje za program oblikovalec kovin – orodjar že dve leti omejitev vpisa. V tem šolskem letu je vpisanih v prvi letnik 26 orodjarjev, kar je glede na zanimanje preteklih let, ko smo vpisovali v prvi letnik od 10 do 15 orodjarjev, izjemen napredek," meni.
Ravnateljico še posebno veseli, da se vpisujejo v programe srednjega poklicnega izobraževanja osnovnošolci z boljšim učnim uspehom, ki so posledično bolj motivirani za delo, kar opažajo tudi delodajalci. "Med mladimi zagotovo vplivajo na odločitev za poklic orodjarja tako dobri delovni pogoji – računalniško vodeni stroji, primerni tudi za dekleta, kot tudi pozitivni družbeni trendi, usmerjeni v gospodarsko rast. Številni dijaki nadaljujejo izobraževanje v programu poklicno-tehniškega izobraževanja. Tako dijaki pridobijo v petih letih dva poklica. Tudi ti dijaki so zelo iskani na trgu dela." Črepova je tudi prepričana, da orodjarji v današnjem času ponovno pridobivajo svojo vrednost in cenjenost na trgu dela, kar kaže, da se stvar odvija v pravo smer.
