Poletni kofein: Najprej turška, nato še ledena

V teh dneh je ledena kava prijetna poživitev in osvežitev. Verjetno ni treba posebej pojasnjevati, da zares seveda ni ledena, ampak hladna, pripravljena z vaniljevim sladoledom, morda tudi zdrobljenim ledom in smetano. Italijani ledeni kavi pravijo caffè freddo, Francozi café glacé, Nemci pa Eiskaffee.
Med najbolj znanimi je, ne boste verjeli, ameriška ledena kava. Naredijo jo iz instantne kave, ki jo prelijejo z vročo vodo, dodajo rum in sladkor ter premešajo. Nato jo ohladijo in nalijejo v kozarce z ledom, okrasijo s stepeno sladko smetano in potresejo z muškatnim oreščkom. Ameriška ledena kava je seveda nekaj drugega kakor caffè americano, ki je ekspreso, podaljšan z vodo. In tudi drugačna kakor ameriška kava, ki se pripravi tako, da v skodelici vode najprej zmešamo po dve žlički sladkorja, kakava in zmlete kave, nato pa to mešanico zavremo za dve do tri minute. Nato primešamo dve skodelici toplega mleka in skodelico vode ter znova zavremo, na koncu dodamo vaniljo v prahu.

V kozarcu s slamico

Mrzla kava je tudi ananasova kava, le da je ta pripravljena iz ohlajene turške kave, ki ji primešajo ananasov sok, dodajo kocko ledu in ponudijo v kozarcu s slamico. Izraz hladna kava se navadno uporablja za hladno turško kavo, ki jo zmešajo v mešalniku z ledom, ji dodajo nastrgano čokolado in tekočo sladko smetano, nato pa to mešanico precedijo in ponudijo s stepeno sladko smetano. Tudi nizozemska kava se pije mrzla, saj se pripravi tako, da v električnem mešalniku zmešajo ledene kocke, turško kavo, sladko smetano, sveže rumenjake in sladkor ali med. Postreže se v kozarcu za limonado s slamico, okrašena s kavnimi zrni.

Starodavna ibrik in džezva

Razen za ameriško ledeno kavo je torej za pripravo ledene ali mrzle kave - pa naj bo le s kepico ali dvema vaniljevega sladoleda ali z različnimi dodatki, od smetane, ruma ali druge žgane pijače do jajčnih rumenjakov - najprej treba skuhati turško kavo in jo nato ohladiti. Danes so kuhanje kave na Zahodu večinoma nadomestili različni kavni avtomati ali instantna kava. Po vsem Jutrovem pa že od nekdaj pripravljajo kavo tako, da zrna pražene kave najprej zdrobijo v možnarju ali zmeljejo v ročnem kavnem mlinčku, nato pa tako sveže zmleto kavo z malo sladkorja in vode zavrejo v posebni bakreni posodi (vrč se imenuje ibrik, posoda z dolgim ročajem pa džezva). Ko zavre, jo za trenutek odstavijo in še večkrat na kratko zavrejo, dokler na površini ne nastane pena. Tako po orientalskem vzoru tudi pri nas kuhamo turško kavo, ki jo za pripravo ledene kave ohladimo. Lahko je preprosto odlijemo od usedline ali pa jo precedimo.
Na žalost v marsikaterem gostinskem lokalu namesto v pravo kavo dajo sladoled in smetano kar v pripravek, zvarek iz tetrapaka, ki ga prodajajo v supermarketih kot ledeno kavo. Mnogi menijo, da je to ogabno nezdrav nadomestek. Zato ni odveč ob naročanju ledene kave v lokalu vprašati, ali je pripravljena iz kuhane ali instantne kave ali morda kar z nadomestkom iz plastične embalaže. Če ledeno kavo pripravljamo doma, lahko nekoliko večjo količino kuhane in ohlajene kave shranimo v hladilniku več dni in nato vsakokrat dodamo le sladoled in druge dodatke.

Kot čaj na Japonskem

V arabskem svetu je kava del tradicionalnega gostoljubja in njeno pripravo in postrežbo lahko primerjamo s pripravo čaja na Japonskem. Kuhani kavi pogosto dodajo seme kardamona ali nageljnovo žbico. Poleg omenjene priprave turške kave poznamo še več drugih metod. Pravo orientalsko pitje kave je, da manjšo količino kave, skuhane po zgoraj opisanem postopku, sproti nalivajo na krožniček, kjer se hitro ohladi, in jo pijejo s krožnička. Pogosto pa jo pijejo tudi tako, da kocko sladkorja dajo med zobe in skoznjo srkajo kavo. Pri takem pitju kave z vrelo vodo prelijejo kavno zrnje, ki ga pustijo v vreli vodi nekaj minut, preden kavno tekočino nalijejo v skodelice brez ročke.