Barbara Gavez Volčjak
Sončen aprilski dopoldan se je naredil, ko smo pustili za seboj Ljubljano in se podali ob Savi proti Krškemu. Mestece, ki ga ne bi pričakovali na turističnem zemljevidu, ponuja obiskovalcem številne zanimive kotičke, ki pričajo o pestri zgodovini.
Valvasorjeva knjižnica v novi stavbi, zgrajeni leta 2022, impresionira s svojo sodobno, k bralcem usmerjeno arhitekturno zasnovo, velikimi svetlimi prostori, okni v obliki knjižnih hrbtov, bralnimi kotički, hodnikom, oblikovanim kot sprehajališče, s svetilkami v podobi oblačkov in takimi na kandelabrih pa študijskimi celicami in igralnico za najmlajše. Pravo nasprotje prejšnjim prostorom v nekdanjem kapucinskem samostanu, ki pa skriva še en turistični biser. Kapucinska knjižnica hrani na lepo obnovljenih lesenih policah 1487 enot starih tiskanih knjig, med njimi tudi izvod Dalmatinove Biblije. Kot pove Polona Brenčič, koordinatorica prireditev v Valvasorjevi knjižnici, je bil Jurij Dalmatin tudi rojen v Krškem, zato so na lepo restavrirano knjigo še posebno ponosni. Prav tako kot na še eno posebnost, ki v sobici v pritličju nekdanjega samostana še čaka na selitev v večji prostor: na razstavo o spidveju, ki je največji razcvet v Sloveniji doživel prav v Krškem. Zbirka fotografij, plakatov, kombinezonov, opreme, vstopnic, zastavic in še številnih drugih eksponatov, povezanih s tem športom, kaže na to, kako je mesto nekoč živelo za spidvejske prireditve in z njimi.
Za razvoj Krškega poskrbela mecena
Sprehod po središču Krškega razkrije še več ogleda vrednih podrobnosti, ki jih naključni mimoidoči zlahka spregleda. Precej zaslug za današnjo podobo in pomen Krškega imata zakonca Josipina in Martin Hočevar, podjetnika iz 19. oziroma začetka 20. stoletja, ki sta že za časa življenja financirala gradnjo šol, cerkva in drugih javnih zgradb, obsežen del svojega premoženja - bila sta brez otrok - pa sta po smrti darovala tudi za štipendiranje študentov. Razstavo o njunem življenju in delu si je mogoče ogledati v Mestnem muzeju Krško, v parku ob knjižnici stojita - poleg podob drugih znamenitih Krčanov - njuna doprsna kipa, pa tudi zanimiv osemkotni mavzolej. Po temeljiti obnovi v letih 2017 in 2018 je stavba v neogotskem slogu iz belega kamna in s številnimi likovnimi detajli na pročelju in tudi v notranjosti ena največjih zanimivosti za obiskovalce Krškega.
V Mestnem muzeju so poleg stalne razstave o Josipini Hočevar na ogled še stalna razstava o času, ki ga je v Krškem preživel Janez Vajkard Valvasor, pa o prvih krških borcih in o akademskem kiparju Vladimirju Štovičku. Do 30. junija letos pa si je še mogoče ogledati tudi zanimive občasne razstave, denimo o 100 letih nogometa v Krškem. Nedaleč od Krškega, nad Brestanico, pa obiskovalce vabi tudi grad Rajhenburg, eden najpomembnejših spomenikov srednjeveške grajske arhitekture v Sloveniji. V njem so na ogled razstave o dolgoletnih lastnikih gradu, vitezih Rajhenburških, pa o njihovih naslednikih, menihih trapistih, in tudi o manj prijetnih časih, ko je bil Rajhenburg zbirno mesto za slovenske izgnance med drugo svetovno vojno in po drugi svetovni vojni ženski zapor. Med stalnimi razstavami pa je gotovo najbolj bleščeča zbirka kolajn našega uspešnega atleta Primoža Kozmusa.
Svojevrstna znamenitost Krškega pa je tudi Gostilna Kunst, v kateri že tretja generacija Kunstovih ohranja značaj podeželske družinske gostilne. Hišna kulinarična posebnost je pečen kopun, ki ga na pladnju obdajo z dušenim rdečim zeljem, kuhanimi kostanji in krompirjem v smetani. Za prste polizat.
Vinar, ki recitira Pavčka
Toda lep dan kliče naprej in podamo se v griče nad Krškim, kjer sredi lepo vzdrževanih vinogradov na grebenu kraljuje Hiša frankinje. Zgovorni gospodar Lojze Kerin pove, da je že v osnovni šoli vedel, da bi se rad postal vinar. "Starša sta se ukvarjala bolj s sadjarstvom, imeli smo dva hektarja in pol jabolk, poleg tega smo redili živino. Najbolj me je zanimalo vino, zato sem se v tej smeri tudi izšolal, na biotehniški fakulteti sem diplomiral iz živilske tehnologije, z diplomskim delom o modri frankinji," Kerin našteva razloge, zakaj je posestvo poimenoval Hiša frankinje. "Najprej si nisem upal izbrati tega imena, ker ga moraš upravičiti. Med drugim ga upravičujemo tudi s tem, da v naši kleti lahko degustirate osem stilov vin, narejenih iz modre frankinje," nas gostitelj povabi v sodobno urejeno klet. V njej iz grozdja frankinje prideluje tudi belo frankinjo, likersko in desertno vino, iz drugih sort pa tudi penino. Kerin ve o vinu vse, kar je treba vedeti, pa se še naprej uči in eksperimentira, da bi lahko svojim gostom ponudil še kaj novega in vznemirljivega. Mimogrede pa jim priveže dušo tudi z zanosnim recitiranjem verzov rojaka Toneta Pavčka, ki je v svojih pesmih postavil neuničljiv spomenik rodni Dolenjski.
Športno in fino na Otočcu
Mi pa jo že raziskujemo naprej. Naša naslednja postaja je Otočec, tam nam v Hotelu Šport predstavijo svojo filozofijo aktivnega oddiha za družine, pare in skupine. Nekatere sobe so opremljene s športnimi rekviziti, da lahko gostje že pred zajtrkom aktivno začnejo dan. Vse leto se lahko razgibajo tudi v notranjem bazenu ali se podajo na raziskovanje pokrajine peš ali s kolesom. Posebna zanimivost hotela pa je lasten sadno-zelenjavni vrt, na katerem lahko gostje ob lesenih mizah tudi posedijo in uživajo v miru in tišini, s pogledom na valovito pokrajino.
Nedaleč od hotela teče Krka, sredi nje pa na otočku kraljuje grad, prvič pisno omenjen že leta 1252. Do konca druge svetovne vojne je edini ohranjeni grad na otoku v Sloveniji zamenjal številne lastnike, partizani so ga med vojno požgali in porušili, po vojni pa je bil nacionaliziran in obnovljen. V petzvezdičnem hotelu Grad Otočec je 16 sob in suit opremljenih v brezčasnem slogu in s pohištvom iz naravnih materialov, visoko kulinariko pa postrežejo v hotelski restavraciji ali v bolj intimnem okolju sobe s kaminom. Gostje hotela Grad Otočec pa so tudi pogosti obiskovalci bližnjega golf igrišča z enim najbolj razgibanih terenov v Sloveniji. Golfisti pa tudi drugi obiskovalci se lahko okrepčajo v bistroju Devetnajstica, privlačni hiški v kombinaciji lesa in stekla z veliko teraso in razgledom na igrišče. V sončnem nedeljskem dopoldnevu v začetku aprila je ponudba bistroja pritegnila številne izletnike vseh generacij, od golfistov zrelih let do mladih družin. Očitno so v Termah Krka, ki upravljajo oba omenjena hotela in igrišče za golf, z devetnajsto luknjo ob igrišču zadeli v polno.
