Poslušajte vsi človeki!

V Minoritih se bo drevi zgodil poseben dogodek - v ciklu Choregie Carmine Slovenice bo na svojem prvem celovečernem koncertu v Mariboru nastopil Zbor Slovenske filharmonije. Koncert z naslovom iz Trubarja - Poslušajte vsi človeki! bo posvečen 500. obletnici reformacije na Slovenskem. Sodeloval bo zbor Carmina Slovenica, Trobilni kvintet Slovenske filharmonije, dirigentka bo umetniška vodja zbora Slovenske filharmonije Martina Batič. Na sporedu bodo izvirna dela in priredbe protestantskih napevov skladateljev J. S. Bacha, J. Brahmsa, P. Trubarja, M. Kastelica, J. Hildebrandta, U. Kreka, A. Bohoriča. Pred koncertom je dirigentka Martina Batič spregovorila o aktualnem projektu, kjer se bosta prvič na odru povezala oba vrhunska zbora, pa tudi o položaju zborovstva, dirigentk ...
Koncert z izzivalnim naslovom Poslušajte vsi človeki! je vznemirljiva raziskava s protestantizmom povezane glasbe vaju s Karmino Šilec. Kako sta se spoprijeli s to misijo?
"Naslov koncerta je vzet iz slovenskega protestantskega napeva Ena druga nova duhovna pejsen od s. karsta, skuz Jurja Dalmatina iz knjige Ta celi catehismus iz leta 1584, medtem ko je njena melodija vzeta iz Waltherjeve pesmarice iz leta 1524. To staro melodijo je na novo harmoniziral Ivan Florjanc.
Tega pol tisočletja zgodovine, začetnega protesta in posledične reforme je nepričakovano pretres(a)lo politično in versko zgodovino Evrope. Z željo, da bi Sveto pismo, za Luthra postopoma edini vir verske avtoritete, približal ljudem, 'človekom' v njim razumljivem jeziku, se je sprožil val prevajanja. Tudi pri nas. Ne samo Biblije, temveč tudi poezije oziroma njenih prevodov. Od tu izhaja poezija protestantskega korala, kantat. Protestantski korali, namenjeni petju skupnosti, so preproste kitične pesmi z jasnim teološkim sporočilom. Med ljudmi so se hitro širili s tiskanimi pesmaricami. Ne samo poezija, tudi glasba je odigrala tu svojo veliko vlogo. Na nocojšnjem koncertu gre za preplet slovenskega in nemškega protestantskega - korala, melodij in besedil."

Vidim še manevrski prostor

Vam je ta protestantski element bliže, ker ste podiplomsko študirali v Münchnu?
"V Münchnu sem se srečevala z obema cerkveno-glasbenima tradicijama, katoliško in protestantsko - in vedno rada povem, da so me protestantski kori, harmonizacije in melodije zelo nagovarjale. Še danes, ko vstopiš v protestantsko cerkev, te na polici čaka pesmarica z enoglasnimi napevi, starimi več sto let, ki jih organist mojstrsko najprej predstavi, nato pa vpelje in odspremlja. Take prakse pri nas v taki barvitosti (še) ne poznamo."
Je že kdo izvajal kaj takega pri nas?
"Po mojih podatkih je takih konceptov manj, čeprav se z obletnico mogoče številka popravlja. Z Zborom SF smo v tem letu poskrbeli za nekaj predstavitev protestantske glasbe na koncertih.
Zborovske stvaritve iz obdobja reformacije smo v manjšem obsegu predstavili na celovečernem koncertu, posvečenem pregledu razvoja slovenske cerkvene glasbe, s protestantskimi napevi smo navduševali tudi na koncertu v Luthrovi kleti na gradu Sevnica, sodelovali smo ob otvoritvi razstave v NUK-u na temo reformacije, dopolnili smo kulturni program, glasbi, močno povezani s protestantizmom, smo posvetili celovečerni koncert vokalnega abonmaja, peti, predzadnji v vrsti je koncert v Mariboru. Vidim pa še manevrski prostor …"
Slovenska historiografija se s protestantizmom dolgo ni ukvarjala, ker je bil nemški, kako pa je bilo v glasbi, v muzikologiji?
"Zagotovo ne poznam vseh aktivnosti na tem področju, o glasbi pa vem toliko, da obstaja nekaj zbirk harmonizacij slovenskih protestantskih napevov s podpisom založb našega Muzikološkega inštituta, obsežnejša monografija založbe Družina z naslovom Slovenski protestantski napevi ter založba Astrum s harmonizacijami koralov za različne pevske zasedbe Janeza Močnika.
Med skladatelji, ki jih srečujem, da so se ukvarjali s to tematiko, so Ivan Florjanc, Janez Močnik, Matej Hubad, Uroš Krek."

"Ah, zborovodja"

Zbor SF je samostojna enota Slovenske filharmonije, peto sezono ste v funkciji umetniške vodje, od 2009. ste v SF. Vaše naloge kot prvega profesionalnega zbora v državi so najbrž jasne, zapisane, striktne?
"Zelo jasno so naše dolžnosti zapisane v več alinejah v Aktu o ustanovitvi Slovenske filharmonije, kjer med drugim piše, da so naše dolžnosti izvajanje del domačih in tujih skladateljev, spodbujanje in izvajanje izvirnih slovenskih del, sodelovanje z domačimi in tujimi umetniki, kulturnimi institucijami, središči, avdio-, video snemanja, dopolnjevanje arhivov z različnimi materiali ... Zbor SF je profesionalni koncertni a cappella zbor nacionalnega pomena. Zato so tudi njegovi člani profesionalni pevci, ki so mesto koncertnega pevca zasedli z ustrezno izobrazbo in uspešno opravljeno avdicijo.
Primerjam jih z ostalimi profesionalnimi kolegi v orkestru, ki pa za svoje delo prejemajo višji znesek. Razlike je iskati v preteklosti, ko profesionalno zborovstvo še ni bilo na akademskem nivoju in so bili pevci sprejeti v tak ansambel le preko uspešno opravljene avdicije. To je bil prvotni razlog, da so pevci prejemali nižjo plačo. Danes ta razlika finančno ostaja, strokovno pa ne več. Prepričana sem in verjamem, da se bo to nekoč (upam, da čim prej) spremenilo."
Zborovski dirigenti ste manj vredni, ocenjeni kot orkestrski?
"Ja, to je treba priznati. Nekdo, ki se ukvarja z zborom, je po splošnem prepričanju 'ah, zborovodja'. Kolegi, ki so svoje kariere začeli kot zborovski dirigenti, z redkimi izjemami, prehajajo na orkestrske podije, saj so tam (žal) bolj cenjeni. Sama vztrajam pri zborovskem dirigiranju. Nadvse pri srcu pa so mi tudi vokalno-instrumentalna dela, kjer lahko združujem in povezujem oba ansambla. Zbor, orkester, tudi pevske soliste."
Izraza "zborovodkinja" nimate radi, kot mnoge vrhunske dirigentke zborov ne? Zakaj ni adekvatnega termina, ki ne bi marginaliziral?
"Če sem rahlo nagajiva, imam izraz pevovodkinja še raje. Kdo to sploh je? Tisti, ki vodi petje? Tisti, ki ne zna igrati klavirja in bo pač pomahal? Zame je zborovodja nekdo, ki zbor vodi, nima pa za to ustrezne izobrazbe. Ne govorim o izkušnjah. Nekdo, ki pa je dirigiranje študiral kot samostojni študij, pa naj bo zborovski dirigent. Z izrazom zborovodja ni nič narobe, fino bi bilo le, da bi vsi razumeli razliko in jo tako tudi upoštevali. In zopet verjamem, da bo s časom, z ustreznimi strokovnimi kadri in njihovo širitvijo, tudi na tem področju razlika med moškim in žensko manjša. Dirigent je poklic in ne spol."

Kompas je glasba

Po vseh dogajanjih v Slovenski filharmoniji se zdi, da je najbolj izgubila glasba, ki v medijih tako ni zelo prisotna in jo izpodriva pop scena. Kaj pravite na dogajanje, ki ga je bilo polno na družabnih omrežjih in tudi v medijih? Je klasična glasba ta čas ogrožena?
"Po eni strani sem naivna, po drugi romantik in razmišljam, da je vseeno glasba tista, ki nas povezuje. Kupiti si cede in poslušati več kot odličen, izenačen, topel, božanski zvok, vendarle ni enako kot sedeti v dvorani, slišati, videti, čutiti, morda celo vonjati glasbo. To je mogoče doživeti le v živo. To je mogoče celo podobno odnosom, pa naj bodo partnerski, družinski, prijateljski, službeni ... Tisto energijo, tisto kemijo potrebujemo, ki se prenaša iz notnega materiala preko rok dirigenta v inštrumente ali glas ansambla in se usede v srce in telo poslušalca. Na koncertu v živo ima glasba še posebej to moč, naj bo klasična, pop ali elektronska. Odvisno od posameznika, kaj ga najbolj nagovori. Različni smo in prav je tako.
Zame je še vedno koncert z dušo, konceptom, zgodbo, globino ali odličnim izvajalcem, dirigentom nenadomestljiv. Mogoče smo le malo izgubili kompas. Se moram res ukvarjati s servisom pravil, členov, pogodb, prijav, obtožb …? Seveda, tudi to je moje delo, pa vendar še vedno verjamem, da kompas ostaja, četudi smo bombardirani s težavami. Kompas je glasba. Komaj čakam na Maribor."