Barbara Gavez Volčjak
V hladnejših delih leta in krajših dnevih se je nekoliko težje pripraviti h gibanju kot takrat, ko nas prijetne temperature kar vabijo na prosto. Saj lahko vadimo tudi v zaprtih prostorih, v fitnesu, plesnih dvoranah, plavalnem bazenu, mi odgovarjate. Res je, toda tja je treba priti, in ko se po službi utrujeni vrnemo domov, se je težko odločiti za še eno preoblačenje, čiščenje avta in pot v mraz, ko pa je tako prijetno sesti na kavč s knjigo v roki ali pogledati priljubljeno serijo po televiziji.
Kako učinkuje gibanje
Žal so vse to – mraz, utrujenost, kavč – le izgovori za nedejavnost, ta pa ima številne neprijetne posledice. Ne le, da se nam začnejo nabirati kilogrami in zaradi njih slaba volja, temveč redno gibanje ob uravnoteženi prehrani krepi tudi naš imunski sistem in varuje pred raznimi obolenji.
Pomen imunskega sistema je zelo lepo opisala Manuela Pendl, osebna trenerka in svetovalka za osebno rast. Pendlova primerja imunske celice s policisti:
»Če se ti potikajo le na policijski postaji, namesto da bi patruljirali po ulicah in cestah, so hudodelci bolj dejavni. Če pa dosledno opravljajo svoje delo in krožijo naokrog, se bo stopnja kriminala znižala. Enako telesna dejavnost skrbi za to, da vaši imunski policaji okrepljeno krožijo po telesu. Povečano gibanje aktivira posebne celice v telesu, ki napadejo celice tumorjev že v začetnem stadiju in s tem pomagajo pri obrambi organizma.«
Pospešen krvni obtok torej hitreje požene imunske celice v obrambo pred boleznijo, s pospešenim dihanjem izločimo več ogljikovega dioksida, s potenjem se znebimo iz telesa strupov, povečana aktivnost mišic pa pospešuje obtok mezgovnice, s tem pa razgradnjo in izločanje izrabljenih celic. Gibanje prispeva k samozavesti, ta pa zmanjšuje škodljive učinke stresa. Torej so njegovi učinki resnično zgolj pozitivni.
Katera oblika vadbe je najboljša?
Nič hudega, če ste od poletja malo »zaspali« in niste bili tako dejavni. Nič še ni zamujeno, če se le zavedate, da je treba poskrbeti zase in se upreti zimski melanholiji. Možnosti vadbe so številne in raznolike, šteje že malo hitrejša hoja, sicer pa Manuela Pendl priporoča kombinacijo zmernega gibanja v aerobnem področju s treningom moči, kamor sodijo tudi vaje z lastno težo. »In kaj naj razumemo pod zmernim gibanjem v aerobnem področju? Vsako telesno dejavnost v enakomernem ritmu, ki je dovolj hitra, da zviša vaš srčni utrip, in hkrati dovolj počasna, da se ob njej še lahko dokaj normalno pogovarjate - in traja vsaj med 30 in 60 minut,« pojasnjuje trenerka. Pri aerobni telesni vadbi naj bi se srčni utrip zvišal do vrednosti med 55 in 80 odstotki maksimalne srčne frekvence. To pa izračunamo tako, da od vrednosti 220 odštejemo svoja leta. Oseba pri petdesetih ima torej maksimalno srčno frekvenco 170 utripov na minuto, med vadbo pa je njeno varno območje med 93 in 136 utripi na minuto.
Gibanje za dolgo življenje
Pomemben del zdravega načina življenja je vsekakor ustrezna in redna telesna aktivnost, saj brez gibanja tudi vse ostale zdrave navade ne bodo imele optimalnega učinka. Manuela Pendl navaja raziskave ameriških strokovnjakov, ki so ugotovili, da lahko za svoje zdravje z aktivnim in zdravim življenjskim slogom naredimo kar petkrat več kot celoten sistem zdravstvenega varstva. Še lepše pa pomen zdravega življenjskega sloga strne s portugalskim pregovorom:
»Nihče ni tako star, da ne bi hotel še kakšno leto živeti, in nihče ni tako mlad, da ne bi mogel takoj umreti.«
Razlogov za gibanje je torej dovolj, zberite voljo in v akcijo.
|
Prednosti telesne dejavnosti
|
