Pred 50 leti v Večeru: Najvišje učilnice v Sloveniji

Pripravil Rok Kajzer
18.11.2023 05:11

Stara šola je bila v bivši gostilni. Strop je bil podprt, saj bi se sicer zrušil. Tudi pod je bil že dotrajal, vode pa sploh niso imeli.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Tito in Brežnjev v Velenju
Večer Arhiv
12. november 1973

Tito z Brežnjevom v Kijevu

Danes opoldan bo Kijev svečano pozdravil predsednika republike in predsednika ZKJ Josipa Broza Tita, ki bo dopotoval na pogovore z generalnim sekretarjem CK KP SZ Leonidom Brežnjevom. Najvišji sovjetski voditelji, ki bodo sodelovali na teh pogovorih, so že od včeraj v Kijevu. ​/.../ Predsednika Tita spremljajo sekretar izvršnega biroja predsedstva ZKJ Stane Dolanc, zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič in predsednik CK ZK Srbije dr. Tihomir Vlaškalič, v Kijevu se jim bo pridružil naš veleposlanik v Moskvi Milorad Pešič. /.../ To bo tretje srečanje Tito-Brežnjev po letu 1971, ki ga obe strani ocenjujeta kot zelo pomembno za jugoslovansko-sovjetske odnose. Tistega leta je Brežnjev obiskal Jugoslavijo in po pogovorih s predsednikom Titom podpisal skupno jugoslovansko-sovjetsko izjavo, v kateri so potrjena načela odnosov med obema državama, zasnovana na znani beograjski deklaraciji iz 1955 in drugih dokumentih, ki so v praksi dokazali svojo življenjsko sposobnost. Za tokratne pogovore Tito-Brežnjev je v Sovjetski zvezi veliko zanimanje. Splošno prepričanje je, da bo kriza na Bližnjem vzhodu ena osrednjih tem. Srečanje jugoslovanskega predsednika s sovjetskimi voditelji je 18. po vrsti.

12. november 1973

Javorje nad Črno na Koroškem

Triintrideset javorskih otrok je z majhnim kulturnim programom v soboto dopoldan pokazalo svoje veselje ob otvoritvi nove šole v tem kraju. Njihove majhne slovesnosti ob velikem dogodku se je udeležilo veliko gostov iz vse Mežiške doline in občine Velenje. Nova šola na Javorju nad Črno je najvišja v Sloveniji, saj leži kar 1153 metrov visoko. Zgrajena je v pristnem koroškem slogu, veljala pa je 950.000 dinarjev. Od tega je republiška izobraževalna skupnost zagotovila 300.000 dinarjev, drugo pa je prispevala temeljna izobraževalna skupnost občine Ravne na Koroškem. Del denarja bo dala tudi občina Velenje, saj obiskuje to šolo tudi nekaj njihovih otrok. S prostovoljnim delom so pomagali tudi krajani, ki so pomagali pri polaganju 700 metrov dolgega vodovoda. Stara krajevna šola je bila v bivši gostilni. Strop je bil podprt, saj bi se sicer zrušil. Tudi pod je bil že dotrajal, vode pa sploh niso imeli. Otroci so se stiskali v eni sami, ne preveč svetli učilnici. /.../ Najvišja šola v Sloveniji je za ta majhen kraj nedvomno velika pridobitev. In kot so nam povedali krajani, je njen veliki pomen tudi v tem, da se bo sedaj še več mladih iz kmečkih družin odločilo ostati visoko na domačih kmetijah. T. IVIČ

13. november 1973

Leon Štukelj 75-letnik

Te dni je praznoval svoj 75. rojstni dan najuspešnejši slovenski in jugoslovanski športnik vseh časov Leon Štukelj. O njem se praviloma razpišemo pred začetki olimpijskih iger, ko preštevamo zlate, srebrne in bronaste kolajne, ki so jih osvojili naši predstavniki na tej največji športni prireditvi. Zategadelj tokrat ne kaže znova naštevati vseh naslovov, ki jih je pobiral na olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih od leta 1924 dalje, ko je na pariških olimpijskih igrah osvojil najvišjo možno lovoriko v športni gimnastiki - zlato kolajno v mnogoboju. Morda bi še zabeležili njegovo zadnje olimpijsko odličje, srebrno kolajno na krogih, ki jo je "pobral" leta 1936 v Berlinu v že kar spoštljivi starosti za aktivnega športnika - 38 let. Če trdimo, da šport pomlajuje, potem to v polnem pomenu te besede lahko napišemo za Leona Štuklja, ki mu, ko hiti kot mladenič po mariborskih ulicah, res nihče ne bi prisodil polosmega križa. /.../ Našemu slavljencu želimo ob jubileju še obilo zdravih let. Z. VAHTAR

​15. november 1973

Uprava bo viltuška

Ker je novi dom upokojencev v Mariboru že zgrajen in se bodo vanj lahko upokojenci kmalu vselili, je skupščina občine Maribor sprejela predlog sveta za zdravstvo in socialno varstvo, po katerem bo z novim domom upokojencev upravljala delovna skupnost doma upokojencev Viltuš. Za to so se odločili, ker imajo delavci doma upokojencev v Viltušu pri varstvu starejših oseb že dolgoletne izkušnje, poleg tega pa sklep skupščine predvideva tudi združitev doma upokojencev Viltuš in novega doma. Prav tako je skupščina dala soglasje k poimenovanju obeh domov v Dom upokojencev Danice Vogrinec, Maribor. N.S.

16. november 1973

Parne, neparne številke

V Italiji razmišljajo o tem, da bi ob ponedeljkih, sredah in petkih dovolili voziti le avtomobilom s parnimi registrskimi številkami, ob torkih, četrtkih in sobotah z neparnimi. To naj bi bil eden od ukrepov za omilitev bencinske stiske. Videti je smešno, vendar utegne postati res.

17. november 1973

Nov škandal z Nobelovo nagrado

Če sodimo po prvih reakcijah na odločitev švedskega komiteja, da bi letošnjo Nobelovo nagrado za medicino podelili nemškemu znanstveniku Konradu Lorenzu, je za primerom Kissinger na vidiku še druga politična devalvacija Nobelove nagrade. Švedski dnevnik Aftonbladet poroča pod naslovom "Nobelovec - rasist" o tej odločitvi in priobčuje dokumente o Lorenzo­vih delih iz leta 1940, v katerih govori o "varovanju rase" in o podobnih fašističnih ideoloških tezah.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta