Probiotiki in prebiotiki – kaj, kdaj in zakaj

Črevesje zdravega organizma poseljujejo koristne bakterije – črevesna mikroflora –, ki ščitijo telo pred škodljivimi bakterijami, vzdržujejo stabilno integriteto stene črevesja, pomagajo razgraditi in presnavljati hrano ter spodbujajo in uravnavajo imunski (obrambni) sistem.

Nove raziskave pričajo o izjemnem vplivu črevesne mikroflore na celotno telo (celoten imunski sistem, možgane, alergije, debelosti ...). Imunski sistem v črevesju je največji v telesu, saj mu pripada kar 70 % celotnega imunskega sistema. Sluznična bariera (pregrada) črevesja preprečuje vstop škodljivim bakterijam v telo, ki pridejo v prebavila skozi usta. Popolna usklajenost treh dejavnikov – števila koristnih bakterij, zdrave črevesne sluznice in črevesnega lokalnega imunskega sistema (GALT – gut associated lymphoid tissue) – je ključna za premagovanje telesu škodljivih mikroorganizmov.

PREBIOTIKI so fermentirane vlaknine (FAO in WHO), ki spodbujajo rast in delovanje koristnih črevesnih mikroorganozmov.

V skupino prebiotikov, ki izpolnjujejo kriterije za prebiotik, sodita oligosaharid in inulin. So topne vlaknine, iz katerih mikrobi v črevesju proizvedejo kratke verižne maščobne kisline, propionat, acetat in butirat. Predvsem butirat daje energijo celicam debelega črevesja (kolonocitom), vpliva na sluznično bariero in ima protivnetno ter antioksidativno delovanje. V črevesju upravlja prenos tekočine med epitelijem (povrhnje celice), vpliva na imunski sistem epitelija, gibanje črevesja in regulacijo genov. Študije kažejo, da imajo prebiotiki pozitiven vpliv na črevesno mikrofloro in zdravje gostitelja, kar se kaže z uravnoteženo prebavo in  primerno telesno težo.

PROBIOTIKI so živi mikroorganizmi, ki imajo, če so zaužiti v dovolj velikih količinah, koristen vpliv na zdravje gostitelja.

Neugodni notranji in zunanji dejavniki lahko porušijo ravnovesje črevesne mikroflore in takrat se v črevesju razmnožijo škodljive bakterije. Izguba ravnovesja črevesne mikroflore se kaže z drisko, bruhanjem, tudi nerednim odvajanjem blata, napihovanjem in napenjanjem ter izgubo apetita. Najštevilčnejši vzroki za porušeno črevesno mikrofloro so: akutno vnetje prebavil (infekcije – virusi, bakterije, zaužiti strupi), kronična črevesna bolezen (genetski dejavnik, prehrana, alergije, kombinacije različnih vzrokov), driske zaradi bolezni drugih organov, denimo trebušne slinavke, stres (novo okolje, potovanje, nova domača žival, petarde ...), črevesni zajedavci, posledica uporabe antibiotikov, kemoterapevtikov.

Delujejo predvsem tako, da proizvajajo protimikrobne, neugodne snovi (denimo kisline, baktericide, vodikov peroksid ...), ki zmanjšujejo razvoj in preživetje škodljivih bakterij, povečajo število črevesnih celic in jih hranijo, vplivajo na gibljivost črevesja in občutljivost črevesja za zunanje dejavnike, uravnavajo imunski sistem v prebavilih.

Novejše študije kažejo na ugoden vpliv delovanja probiotikov tudi pri drugih boleznih, kot so:

• bolezni zob in obzobnega tkiva (dentalni plaki)
• kronična ledvična bolezen
• uroliti (sečni kamni)
• atopični dermatitis
• vnetje urinarnega trakta

Najpogosteje raziskovani in uporabljeni probiotiki v veterinarski medicini psov in mačk so Enteroccocus faecium (prebavila), Lactobacillus sp. (prebavila, dentalni plaki, ledvična bolezen, sečni kamni, atopični dermatitis) in Bifidobacterium sp. (prebavila, dentalni plaki, kronična ledvična bolezen). Probiotični mikroorganizmi lahko delujejo različno glede na vrsto mikroorganizmov in bolezni, zato je njihovo delovanje v kombinaciji več različnih mikroorganizmov učinkovitejše.

VEČ: melissasi.si