Po obisku ministrice za zdravje Milojke Kolar Celarc v Splošni bolnišnici Celje (SBC) je za vodstvo bolnišnice kot tudi za prebivalce tega območja pomembno, da odločitev o pripojitvi Bolnišnice Topolšica ne bo ogrozila projekta novogradnje v Celju.
Kapacitete prezasedene
Bolnišnica ima praktično polno zasedene internistične oddelke, kar vpliva tako na čakalne vrste kot tudi na obvladovanje okužb. Bolni otroci so razmeščeni na več lokacijah, pogosto skupaj z drugimi pacienti, ker ni dovolj prostora. Vsa bolnišnica je povezana s podzemnimi hodniki, razen infektološki oddelek. To pomeni, da morajo bolnike na morebitne druge obravnave voziti v sosednjo stavbo brez zaščite pred slabimi vremenskimi razmerami. Potrebe so tudi po novih oddelkih. S starajočo se populacijo se kažejo vse večje potrebe po uvedbi geriatrije in tudi paliative. Zanjo bi potrebovali primeren prostor, da se lahko bolniki dostojanstveno poslovijo od svojcev. Ginekološko-porodniški oddelek je še vedno v najstarejši bolnišnični stavbi, "Gizeli". Čeprav se izjemno trudijo, da porodnicam in novorojenčkom zagotovijo udobno in varno bivanje, ostaja dejstvo, da je vse težje zagotoviti sodobne bivalne standarde in priključke za namestitev medicinskih aparatur.
Potekajo tudi investicije v posodobitev ključne medicinske opreme v vrednosti štirih milijonov evrov. Ministrica je povedala, da ministrstvo sodeluje pri sofinanciranju dizelskega agregata, nakupu angiografa, koronografa, aparata za magnetno resonanco in še nekaterih. "Določena sredstva se bodo vložila tudi v lekarno, saj se načrtuje poenotenje vseh bolnišničnih lekarn v Sloveniji," nam je povedal direktor bolnišnice Marjan Ferjanc.
Med najboljšimi v Evropi
Izteka se tudi življenjska doba robotskemu sistemu, ko je možno vzdrževanje te aparature. Torej jo bodo nadomestili z novim robotskim sistemom. "Sami smo našli to rešitev, zato upam, da bo Slovenija ostala na zemljevidu držav, ki to imajo," pravi strokovni direktor bolnišnice Franc Vindišar. Robotske operacije so v celjski bolnišnic začeli pred sedmimi leti. Lani so opravili 311 operacij z robotom, skupno že 1500. Poleg robotskih operacij raka prostate - teh je največ - opravljajo še operacije na ledvicah, sečnem mehurju ter na splošni in abdominalni kirurgiji. Začeli so izvajati tudi precej bolj zahtevne posege, med drugim tudi odstranjevanje bezgavk pri napredovani obliki raka, česar si prva leta niso upali, ker ni bilo dovolj znanja. Znanje in izkušnje so ključni in teh imajo pri robotskih operacij največ v Celju. Zato upajo, da bodo lahko uresničili idejo o tem, da bi ustanovili izobraževalni center za robotske operacije. "O tem se z ministrico sicer nismo pogovarjali, pogovarjamo pa se z UKC Ljubljana. Izkušnje nabiramo že sedem let, celoten delovni proces in postopek poznamo in imamo veliko educiranega kadra, saj gre za izrazito timsko delo. Imamo informacije, da je robotski sistem v Celju znotraj desetih odstotkov najbolj izkoriščenih v Evropi, na kar smo upravičeno ponosni. Znamo se organizirati, imamo paciente, in kar je zame najbolj pomembno, v okviru pričakovanih čakalni dob," pravi strokovni direktor.
