Navideznega poletnega političnega zatišja je konec. Presekal ga je Marjan Šarec, ki bi rad pred- in povolilno povezal Koalicijo ustavnega loka. Dozdajšnje sodelovanje bi formaliziral s podpisom pod tri zaobljube: normalizacija Slovenije, sestava vlade brez SDS in strank, ki jo podpirajo, in dogovor, da mandatarja izbere tisti z največ glasovi na volitvah. A poglejmo odzive, ki so bili hitri: Levica pobudo pozdravlja, SD opozarja, da je podoben predlog dala že junija, SAB pa je presenečena in bi se pogovarjala septembra.
Več kot očitno se stranke leve sredine iz začaranega kroga prerivanj na pogon narcisizmov malih razlik, rivalstva na odprti sceni še niso izvile, čeprav vedo, da se je to že izkazalo za pogubno. Medtem ko si Šarec, očitno tudi s precejšnjo mero negotovosti in sploh ne prvič, skuša na silo priboriti pozicijo glavnega Janševega izzivalca, se bitka na levi sceni začne in konča pri osnovnem. Ukvarjajo se s tem, kdo bo prvi napovedal vlaganje konstruktivne nezaupnice, kdo bo komu prvi poslal pismo in kdo se bo najostreje zoperstavil Janši; čeprav je prav ta teden v Večeru tudi vodja poslancev Levice T. Vatovec jasno povedal, da antijanšizem ni dovolj in je treba ponuditi konkretne rešitve za družbene probleme.
Nove dimenzije bojev med obstoječimi strankami bodo pred volitvami dali še (bolj ali manj) sveži politični projekti ali njihovi poskusi. Veliko je špekulacij o potencialu javnomnenjsko priljubljenega zdravstvenega ministra Janeza Poklukarja, ki bi lahko bil magnet za razočarane sredinske volivce in ob NSi "material" za Janšo 4.0. Na desnem polu je sicer politična matematika precej preprosta, SDS težko kdo ošibi, ko njen predsednik še naprej utrjuje volilno bazo. Na socialnih omrežjih nadaljuje protiudarce Tanji Fajon in objavlja fotoutrinke s triglavskega vrha, odetega v rumeno-modre zastave. Skrajne poteze vleče podpredsednik SDS in notranji minister Hojs, ki je po "svinjah" iz EU včeraj na twitterju pisal še policijskemu sindikatu "lenuhov". NSi, spet zvesta oproda SDS, podpora pada, SMC pa septembra čaka "slavno" repozicioniranje, ki naj bi jo obudilo od mrtvih. Zanimivo bo videti še, ali bo že odpisani Desus morda pred upokojenci upravičil vlogo vladnega podpornega stebrička. Politične uganke se bodo do supervolilnega leta še reševale, agonija leve sredine pa se bo s škodljivo tekmo prek medijev, kot jo je ob usihanju javnomnenjske podpore njegovi LMŠ spet uprizoril Šarec, samo še podaljševala. A brez skrbi sicer ne more biti vladna stran, ki je bila na referendumu o zakonu o vodah močno poražena. Kot je nedavno ugotavljal analitik Lisjak Gabrijelčič, je visoka udeležba na volitvah tisto, kar lahko SDS najbolj skrbi.
Onkraj strankarske optike se medtem slabo precepljena Slovenija podaja v jesen, ko se bodo ostrile tudi družbene napetosti. Pestro bo že prvega septembra. Kako bo z odprtostjo šol? Okužbe spet rastejo. Hitro se bo izkristaliziralo, kako globoko v epidemičnem breznu smo še. V političnem smislu očitno še nismo pri dnu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
