Vsebino omogoča Hrvaška turistična skupnost
Če bi se iz vzhodnega konca Slovenije, na primer iz Ormoža, podali še naprej proti vzhodu, bi čez natanko 367,19 kilometra dosegli Osijek, čez nadaljnjih 35,48 kilometra pa Vukovar. Če pa bi se lahko po Dravi in nato Donavi spustili kot nekdanji splavarji, bi bila oddaljenost zaradi vijugastega toka obeh rek še nekoliko večja, vendar bi bilo potovanje neprimerno bolj zanimivo.
Slovenija si s pokrajino ob spodnjem toku Drave deli podobno ime, Slavonija se začne tam nekje pri Virovitici in obsega pet županij, poleg Virovitiško-podravske še Osiješko-baranjsko, Požeško-slavonsko, Brodsko-posavsko in Vukovarsko-sremsko. K Slavoniji sicer prištevamo še Baranjo, katere večji del leži v sosednji Madžarski, in Srem, ki se nadaljuje v Srbijo. Podoben kot v vzhodni Sloveniji je v Slavoniji tudi relief, saj rodovitno ravnico obkrožajo vinorodni griči in nizka hribovja, zaradi česar pokrajina velja za žitnico Hrvaške.
Prespite lahko kot plemič
Obe deželi sta delili tudi podobno usodo v okviru Avstro-Ogrske, le da je imela Hrvaška več posluha za ohranitev svoje kulturno-zgodovinske dediščine. Številni dvorci ne le v večjih mestih, temveč tudi v manjših krajih so lepo obnovljeni, v njih pa so našle prostor različne vsebine.
V nekaterih so urejene muzejske zbirke, denimo v dvorcih hrvaške plemiške rodbine Pejačević, v katerih sta Pokrajinski muzej v Našicah in Mestni muzej v Virovitici, pa Muzej Valpovštine v dvorcu Prandau-Normann v Valpovem in Mestni muzej Vukovarja v dvorcu Eltz. V drugih še danes sprejemajo goste, kot so jih nekdanji plemiški stanovalci: v dvorcu Principovac v Iloku lahko gostje uživajo v vrhunski gastronomiji v luksuzni restavraciji, kjer so na voljo tudi apartmaji, butični hotel z velnes ponudbo je urejen v dvorcu Janković v Suhopolju, v letnem dvorcu družine Drašković v Noskovcih pa lahko v domačnih sobah hostelskega tipa prenočujejo šolarji, študenti raziskovalci in aktivni turisti. Veliko dvorcev je vključenih v tako imenovano Plemiško pot po Virovitiško-podravski županiji. V Osijeku pa je ena najmarkantnejših zgradb zagotovo konkatedrala sv. Petra in Pavla, ki jo je dal leta 1866 v neogotskem slogu zgraditi škof Josip Juraj Strossmayer.
Ostanki vojaške zgodovine
Ostanke vojaške zgodovine nekdanje vojne krajine iz 16. stoletja lahko obiskovalci občudujejo denimo v lepo obnovljenih utrdbah Tvrđa v Osijeku in Brod v Slavonskem Brodu, ki sta danes obe del mestnega jedra, vanju pa so umestili večinoma javne ustanove, kot so šole, muzeji in knjižnice. Ostanek novejše vojaške zgodovine Slavonije pa je Vukovarski vodotoranj oziroma vodni stolp, ki pomeni simbol hrvaške enotnosti in je član World Federation of Great Towers (Svetovne zveze velikih stolpov), v kateri mu delajo družbo Eifflov stolp, Empire State Building in drugi svetovni znani stolpi.
Trdni temelji turizma: gastronomija, naravne danosti in zanimive prireditve
A Slavonci se trudijo pozabiti žalostne dogodke in gledajo naprej, prihodnost gradijo tudi na turizmu. Temelji zanj so odlična enološka in gastronomska ponudba, naravne danosti in prireditve, namenjene tako domačinom kot obiskovalcem. Že v januarju pripravijo v Osijeku sejem vina in delikates WineOs, rujni kapljici pa je posvečenih še več dogodkov, zlasti v jeseni, ko se začnejo trgatve in je treba kleti pripraviti za novo letino. Tako se vinarski dogodki v septembru vrstijo po vsej regiji: med najbolj znanimi so Wine & Bike Tour v Erdutu, Vino – bor maraton v Zmajevcu, Festival frankinje v Feričancih in še kak bi se našel. Vrhunec dosežejo gastronomske prireditve v začetku oktobra s festivalom HeadOnEast v Osijeku, kjer se v zavetju že omenjene Tvrđe domačini in turisti zbirajo in družijo ob dobri hrani in še boljših vinih. Na mizah ne manjka pečenega mesa in kulena, fiš paprikaša in čobanca, peciva, imenovanega salenjak, ki je podobno buhtljem, v kozarcih pa kraljujejo tradicionalna graševina oziroma laški rizling, najbolj razširjena sorta na tem območju, ki se izvrstno ujema s tradicionalnimi mastnimi jedmi, pa traminec, chardonnay in merlot. Za duhovno hrano poskrbijo z najrazličnejšimi koncerti, predstavami, razstavami in delavnicami, tako da se najde primerna zabava za vse generacije.
Bogata kulturna ponudba
Še pred dogodki, povezanimi z vinom, pridejo na svoj račun ljubitelji filmske umetnosti, saj v Vukovarju konec avgusta že 17 let pripravljajo filmski festival, ki velja za enega največjih na Hrvaškem. Če boste obiskali Vukovar, pa nikakor ne spreglejte Muzeja vučedolske kulture v bližini mesta. V zanimivi sodobni stavbi je prikazana kultura iz obdobja bakrene dobe, iz časa od 3000 do 2200 let pr. n. št., ki jo hrvaški zgodovinarji opisujejo kot zibelko evropske civilizacije. Glede na to, da je raziskana šele četrtina območja nekdanje naselbine, si tam obetajo še številne fascinantne najdbe.
Aktivnosti v neokrnjeni naravi
Ljubitelji aktivnosti na prostem in neokrnjene narave pa imajo v Slavoniji številne možnosti za rekreacijo in raziskovanje. Od naravnega parka Papuk v zahodni Slavoniji do naravnega parka Kopački rit v kotičku med Dravo in Donavo ponuja porečje obeh rek obilico možnosti za spoznavanje rastlinskih in živalskih vrst, pohodništvo, kolesarjenje, vožnjo s čolni in druge aktivnosti. V Osijeku je dravsko nabrežje urejeno v plažo, ki ji domačini pravijo Copacabana in je ne bi zamenjali niti za jadransko obalo. Plavati je mogoče tudi v umetnih in naravnih jezerih, najbolj pogumni pa se spustijo tudi v sicer precej hitro tekočo Donavo, in sicer pri Aljmašu, kjer se vanjo izliva Drava.
Slavonijo s Slovenijo povezuje še nekaj: lipicanci. Plemenite bele konje namreč gojijo tudi v dveh kobilarnah na tem območju, in sicer v Lipiku in Đakovem. To pa je le še dodaten razlog, da se odločite manj znani, a nič manj zanimivi predel Hrvaške, kjer vas nova doživetja čakajo za vsakim vogalom.
