Vojislav Bercko
Izid arbitraže med Slovenijo in Hrvaško pozorno spremljajo tudi v drugih državah na območju nekdanje SFRJ, čeprav nanje neposredno ne bo vplival. Republika Hrvaška ima namreč nerešena mejna vprašanja s skoraj vsemi sosedami, razen z Madžarsko, s katero deli kopensko mejo, in z Italijo, s katero si deli Jadransko morje. Temu se niti ne gre čuditi. Po razpadu SFRJ se je Hrvaška zapletla v vojno s tedanjo Zvezno republiko Jugoslavijo, ki je do referendumske ločitve Črne gore od Srbije leta 2006 nastopala pod isto zastavo in do strmoglavljenja Slobodana Miloševića šest let prej tudi pod isto osvajalsko ideologijo. Neposredno je bila vpletena tudi v vojno v Bosni in Hercegovini med letoma 1992 in 1995: med drugim so v tej neodvisni, mednarodno priznani državi tamkajšnji Hrvati ustanovili paradržavo, imenovano Herceg-Bosna, tedanji hrvaški predsednik Franjo Tuđman in njegov srbski kolega - nasprotnik Slobodan Milošević pa sta se marca 1991, torej še pred izbruhom vojn, na srečanju v Karađorđevu dogovorila o razdelitvi BiH. S takšnim zgodovinskim bremenom je tudi več kot 20 let po koncu vojn težko sklepati kompromise o - za politike bolj, za ljudi malo manj - tako občutljivih vprašanjih, kot so meje med državami.
BiH: tisoč kilometrov meje
Srbija: reka ali zemljišča
Črna gora: sporen polotok Prevlaka
