Aktivisti, okoljevarstveniki in mladi so prejšnji teden naštevali svoje pripombe k pomanjkljivemu energetskemu konceptu Slovenije, ki so ga analizirali v krogih tako strokovnjakov kot mladih na ljubljanskih gimnazijah in fakultetah. Manj kot 24 ur prej je iz Amerike odjeknila odločitev mesta New York, da bodo v naslednjih petih letih umaknili vse naložbe mestnih pokojninskih skladov iz industrije fosilnih goriv.
Plačajo naj pohlepni
Newyorški župan Bill de Blasio je dejal, da to počnejo tudi z mislijo na prihodnje generacije, in dodal, da je eno od finančno najmočnejših mest na svetu vložilo tudi dve tožbi proti petim največjim fosilnim podjetjem zaradi njihove vloge pri zavestnem soustvarjanju nevarnega globalnega segrevanja. "Vedeli so za posledice in namerno zavajali javnost, da bi zaščitili svoje dobičke. Medtem ko se podnebne spremembe zaostrujejo, je naloga podjetij fosilne industrije, katere pohlep nas je spravil v to situacijo, da prispevajo k temu, da postane New York bolj varen in robusten," opozarjajo v New Yorku na poplave in erozijo ter potrebo, da se cena zaščite mesta pred podnebnimi spremembami prenese nazaj na podjetja, ki poslujejo s fosilnimi gorivi. "Ta so naredila tako rekoč vse, kar so lahko, da so ustvarila to eksistenčno grožnjo," še pravijo v newyorški mestni upravi.
Vlada prelaga odgovornost
Finska je uzakonila prepoved rabe premoga do leta 2030 in Belgija je lani opustila uporabo premoga v energetiki, je Katja Huš iz organizacije Greenpeace Slovenija opozorila le na dva dokaza, da so države lahko bolj ambiciozne in skrbne pri zagotavljanju prehoda v nizkoogljično družbo. "Energetski koncept Slovenije v sedanji različici predvideva, da bomo premog kurili še do leta 2050," so v mednarodni okoljski organizaciji prepričani o škodljivosti sedanjega predloga. Ta je v javni razpravi še danes. Dejan Savić je spomnil na dosedanje neuspešne poskuse, da bi sprejeli energetski koncept, pri čemer je letos prva javna razprava potekala v času poletnih počitnic, druga pa v času novoletnih. "Žal je energetika področje, kjer nekomu stopiš na prste, kakor hitro zastaviš cilje ambiciozno," je opozoril, da se je vlada očitno odločila za najmanj sporno pot statusa quo, ki pa kaže tudi na izogibanje politični odgovornosti in prelaganje težkih odločitev v prihodnost. Tomislav Tkalec iz društva Fokus je dejal, da energetski koncept, kot je zastavljen sedaj, dokazuje le, da "ni ambicij, vizije in ciljev pri slovenskih odločevalcih, ki le sledijo ciljem, ki nam jih postavljajo drugi".
Mladim ni vseeno
Razočarani so tudi v mladinski zvezi Brez izgovora. Urška Erklavec je opozorila na posledice, ki jih ima delovanje TEŠ 6 na zdravje ljudi: "Govorimo o 1800 prezgodnjih smrtih na leto, s tem da smo v Sloveniji nadpovprečno ranljivi zaradi povečanja števila ekstremnih vremenskih dogodkov zaradi podnebnih sprememb." Tudi v študentski Iskri, kjer so v decembru pomagali izvesti pet skupščin mladih o podnebni pravičnosti, opozarjajo, da sedanji dokument ne prevprašuje ne trga kot usmerjevalca razvoja ne profitnega motiva in zasebne lastnine v energetiki. Oblasti morajo prepoznati položaj ljudi in zagotoviti pravično tranzicijo v nizkoogljično družbo, ki bo zagotavljala dostojna zelena delovna mesta, je opozoril Izidor Ostan Ožbolt. Tudi sklepi skupščin, ki jih je opisal Taj Zavodnik, se dotikajo predvsem socialnih vidikov, ki manjkajo v sedanjem dokumentu. "Zavračamo, da se ne omenja ne delavk in delavcev v energetiki ne mnenja lokalnih skupnosti," so zapisali udeleženci skupščin. Pogrešajo v tujini že uveljavljene energetske rešitve, ki temeljijo na obnovljivih virih v skupnostni lasti, ter bolj ambiciozno nadgradnjo sistemov javnega prometa. "Ljudi je treba postaviti v središče prehoda v nizkoogljično družbo," sporočajo.
